Kitajske oblasti so v torek znižale oceno gospodarske rasti in napovedale velike davčne spodbude v vrednosti okrog 300 milijard dolarjev letno. Letošnja rast bo v razponu med 6,0 in 6,5 odstotka. Že lani je bila rast BDP-ja 6,6-odstotna, kar je najslabši dosežek po letu 1990. Pri JP Morganu mirijo vlagatelje, da je upočasnjevanje kitajske rasti popolnoma naravno, kadar gospodarstvo doseže takšno stopnjo razvoja. Ne gre pa prezreti, kako zelo se Peking trudi z likvidnostnimi ukrepi in zadolževanjem ohraniti visoko rast, kar bi lahko imelo ob morebitni novi dolžniški krizi nepredvidljive posledice. Proračunski primanjkljaj se bo na primer letos zvišal na 2,8 odstotka BDP-ja, skupna kitajska zadolženost pa po vseh naložbenih projektih presega že 300 odstotkov BDP-ja. Pred 10 leti je bila še pri znosnih 170 odstotkih. Bančništva v senci raje sploh ne omenjamo, saj se je ta trg po nekaterih podatkih na Kitajskem napihnil na osem bilijonov dolarjev.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 5. marec, ob 14.00:

Borza v Šanghaju letos v krepkem plusu
Vseeno je letos osrednji delniški indeks v Šanghaju pridobil že skoraj 25 odstotkov (in s tem nadomestil precejšen del lanskega padca), pri Credit Suisse pa napovedujejo še desetodstotno rast, saj finančni trgi pričakujejo skorajšnji dogovor v ameriško-kitajski carinski vojni. Trenutno stanje kitajskega gospodarstva je preveč krhko, da bi lahko preneslo morebiten dvig ameriških carin z 10 na 25 odstotkov za 200 milijard dolarjev izdelkov, kot je zagrozil Donald Trump in kar je trenutno predmet pogajanj med obema državama. Na delniških trgih se sicer trenutno zdi, da vlagatelji verjamejo v pozitiven razplet pogajanj. Indeks Dow Jones, ki je simbolično zdrsnil (na 25.806 točk), je od začetka leta pridobil več kot enajst odstotkov, s čimer je že popolnoma pozabljen njegov močen decembrski padec.

Evro naj ne bi zdrsnil pod 1,10 franka
Vrednost evra se je v torek glede na dolar zaradi pričakovanj, da bo ECB na jutrišnji seji namignil, da bo obresti začel zviševati šele naslednje leto, spustila najnižje v zadnjih dveh tednih, tako da je bilo treba za evro plačati 1,129 dolarja. V primerjavi s švicarskim frankom (tečaj je trenutno 1,135 franka za evro) je evropska valuta zadnje čase kar stabilna. "Švicarska jedrna inflacija je v januarju dosegla 0,5 odstotka na letni ravni, vendar trend kaže, da bi v prihodnje spet lahko bila nižja. Donosnost njihove 10-letne državne obveznice je zadnje štiri mesece negativna in se v zadnjih dneh giblje okrog -0,30 odstotka. V zadnjem mesecu se je tečaj EUR/CHF gibal med 1,13 in 1,14. V primeru nenadzorovanega brexita bi frank zelo verjetno spet postal valuta varnega pristana, kar pa zelo skrbi švicarsko centralno banko SNB. Ob hitri rasti vrednosti franka zato lahko pričakujemo verbalne in dejanske posege SNB-ja, zato analitiki ne verjamejo, da bi lahko frank porasel precej pod mejo 1,10 franka za evro," nam je povedal Jernej Kastelic, vodja skupine za trgovanje s finančnimi instrumenti pri NLB-ju..

Deset let od preroških besed Baracka Obame
V nedeljo je minilo točno deset let, odkar je takratni predsednik Barack Obama Američane pozval h kupovanju delnic. Kdor je sledil njegovim besedam, si je lahko precej povečal premoženje, saj se je vrednost indeksa S & P 500 povišala za štirikrat. "Približujemo se točki, ko lahko s kupovanjem delnic naredite dober posel, če jih boste držali na dolgi rok," je Obama izjavil 3. marca 2009 in težko bi bil pri svoji oceni natančnejši. Tri dni pozneje, na današnji dan pred desetimi leti, je Wall Street dosegel dno, indeks S & P, ki je bil leta 2007 pri 1.500 točkah, je namreč padel na 667 točk. Septembra lani je S & P pri 2.930 dosegel rekord, trenutno pa je pri okrog 2.800 točkah. Leta 2009 je bilo tako smiselno upoštevati Obamov nasvet, ki je bila hkrati tudi osrednja misel legendarnega (že pokojnega) vlagatelja Andreja Kostolanyja. Zagovarjal je namreč kupovanje delnic na dolgi rok, oziroma, kot se je izrazil, kupiti je treba dobro delnico, vzeti uspavalno tableto in ni vrag, da te čez leta ne čaka presenečenje.

Norveški državni sklad izgubil 50 milijard
Da so v posameznem letu donosi slabši ali celo negativni, je seveda popolnoma razumljivo. To je lani doživel tudi norveški državni pokojninski sklad, največji tovrstni sklad na svetu. Vrednost njegovega portfelja se je znižala za dobrih šest odstotkov oziroma za 50 milijard evrov, potem ko so precej padle predvsem delnice avtomobilskih podjetij in delnice podjetij, ki spadajo v segment potrošnih dobrin. Kot je sporočila norveška centralna banka, znaša zdaj vrednost državnega sklada 850 milijard evrov, potem ko je septembra 2017 prvič presegla mejo bilijon dolarjev. Sklad je bil sicer v želji, da za prihodnje generacije kopiči prihodke od nafte in plina, ustanovljen pred dobrimi 20 leti, zadnja leta pa upravljavci večinoma kupujejo delnice (Appla, Microsofta, Samsunga ...), ki predstavljajo dve tretjini portfelja. Vrednost celotnega sklada predstavlja že 2,5-kratnik norveškega bruto domačega proizvoda, kar je v nasprotju z vsemi pričakovanji. Ob ustanoviti so namreč domnevali, da bo do leta 2020 vrednost vseh sredstev dosegla 1,3-kratnik BDP-ja.