Junijska inflacija je bila na letni ravni nižja od majske
Svet Banke Slovenije še ugotavlja, da se mora gibanje stroškov dela uskladiti z ravnijo produktivnosti. Pri tem pa se je treba po presoji sveta osredotočiti na ukrepe za vzdržnost produktivnosti in v okviru industrijske politike na spodbujanje proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Svet pa je zaskrbljen zaradi vpliva cen komunalnih storitev in drugih, s strani države nadzorovanih cen, k inflaciji. Glede inflacije sicer Banka Slovenije v mesečnem biltenu ugotavlja, da je zaradi še vedno zaostrenih makroekonomskih razmer osnovna inflacije brez energentov, hrane, alkohola in tobaka še vedno nizka, zaradi nižjega prispevka cen energije in storitev pa je bila junijska inflacija na letni ravni nižja od majske.

"Gradbeništvo je edini sektor, ki vpliva negativno"
Rast industrijske proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta se je po podatkih banke glede na drugo lansko polletje umirila, medtem ko se je pri rasti novih naročil ohranil zagon iz drugega šestmesečja 2009.

V gradbeništvu se je padanje gospodarske dejavnosti v prvem štirimesečju nekoliko umirilo, a omejitveni dejavniki (težave pri pridobivanju posojil, visoki finančni stroški in plačilna nedisciplina) pri poslovanju gradbenih podjetij še naprej ostajajo na visoki ravni. Gradbeništvo je zato edini sektor, ki negativno vpliva na gospodarsko klimo. Sicer se predvsem zaradi krepitve zaupanja v predelovalnih dejavnostih v luči rasti izvoznih naročil kazalnik gospodarske klime že dobro leto izboljšuje.

Banka Slovenije: Naraščanje števila brezposelnih se je močno upočasnilo
V zadnjih nekaj mesecih se je po navedbah Banke Slovenija naraščanje števila brezposelnih močno upočasnilo, kar nakazuje umirjanje na trgu dela. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je medtem v zasebnem sektorju v prvem štirimesečju na letni ravni zvišala za pet odstotkov, predvsem zaradi dviga minimalne plače.

Po marčnem zastoju se je aprila znova nadaljevalo povečevanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Aprila je tako dosegel 46 milijonov evrov, bil pa je predvsem posledica primanjkljaja v blagovni menjavi. Tekoča rast blagovne menjave se je namreč aprila močno upočasnila. Na letni ravni je bil izvoz aprila letos višji za 11,9 odstotka, uvoz pa za 12,2 odstotka. V začetku leta so se za razliko od lanskega leta poslabšali tudi pogoji menjave.

Na kapitalsko-finančnem računu je bil aprila po sedmih zaporednih mesecih neto finančnih odlivov neto finančni priliv v zasebni sektor 191 milijonov evrov. Povečale so se naložbe tujcev v domače vrednostne papirje, medtem ko je slovenski zasebni sektor manj vlagal v tuje vrednostne papirje.

Bruto zunanji dolg dosegel 40,9 milijarde evrov
Neto zunanji dolg se je aprila povečal za 437 milijonov evrov, na 11,1 milijarde evrov. Bruto zunanji dolg je medtem dosegel 40,9 milijarde evrov.

V bančnem sektorju Banka Slovenije ugotavlja, da se je bilančna vsota bank maja povečala za 567 milijonov evrov, na kar je vplivalo predvsem zadolževanje v tujini, vloge države v bankah, ki so se v obdobju finančne krize močno povečale, pa so se medtem še naprej zmanjševale. Banke so se maja v tujini neto zadolžile za 257 milijonov evrov, vloge nebančnega sektorja pa so se po treh mesecih zmanjševanja povečale za 233 milijonov evrov.

"Tok posojil podjetjem ostaja zelo šibek"
Medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju je znašala 1,4 odstotka, pri čemer je na rast vplivalo predvsem povečanje posojil gospodinjstvom in državi, medtem ko tok posojil podjetjem še naprej ostaja zelo šibek.

Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi s tekočim poslovanjem bank, dogajanji na kapitalskih trgih in na področju obrestnih mer. Seznanil se je še z informacijo o predlogih glavnih znamenj priložnostnih kovancev, ki bodo izdani v letu 2011.