Ameriško gospodarstvo je med recesijo izgubilo več kot osem milijonov delovnih mest, okrevanje trga dela pa poteka počasi. Da bi se armada 13,9 milijona brezposelnih začela hitreje zniževati, bi bilo treba vsak mesec ustvariti nad 300 tisoč delovnih mest, zato je majska številka (54 tisoč) toliko bolj skrb vzbujajoča. Foto: Reuters
Ameriško gospodarstvo je med recesijo izgubilo več kot osem milijonov delovnih mest, okrevanje trga dela pa poteka počasi. Da bi se armada 13,9 milijona brezposelnih začela hitreje zniževati, bi bilo treba vsak mesec ustvariti nad 300 tisoč delovnih mest, zato je majska številka (54 tisoč) toliko bolj skrb vzbujajoča. Foto: Reuters
General Electric
Delnice General Electrica so se v petek pocenile za 1,4 odstotka. Foto: EPA

Ministrstvo za delo je sporočilo, da so ameriški delodajalci maja na novo odprli le 54 tisoč delovnih mest, kar je le dobra tretjina od številke, ki so jo napovedovali ekonomisti. Skoraj polovico novih služb je odprla veriga restavracij McDonalds. Stopnja brezposelnosti se je z devetih odstotkov povzpela na 9,1 odstotka. To je slaba novica za predsednika Baracka Obamo, saj bo njegova ponovna izvolitev precej odvisna od gospodarskega zdravja ZDA. Že prej je bilo objavljenih nekaj neprepričljivih podatkov o proizvodnji dejavnosti, potrošniškem zaupanju (padec na najnižjo raven po oktobru) in nepremičninskem trgu, ki potrjujejo, da okrevanje izgublja zagon.

Evro nad 1,46 dolarja
Rast bruto domačega proizvoda je bila v prvem četrtletju v ZDA 1,8-odstotna, potem ko je bila četrtletje prej 3,1-odstotna. Velik del krivde lahko pripišemo visokim cenam nafte. Te so po objavi poročila o majskem trgu dela v petek padle za več kot dva dolarja, toda pozneje so si opomogle, saj je evro dosegel enomesečni vrh v primerjavi z dolarjem - 1,4642 dolarja. Na krepitev evra je vplivala novica, da bo Grčija dobila še 110 milijard evrov posojila. Za visoke cene nafte je treba krivdo pripisati tudi napetostim na Bližnjem vzhodu, zlasti vedno večjemu nasilju v Jemnu. Vseeno naj bi se ZDA izognile novi recesiji, ne nazadnje je v petek objavljeni indeks ISM pokazal majsko rast proizvodnjega sektorja.

Dow Jones

12.151
Nasdaq2.737
DAX30

7.109

FTSE1005.855
FTSEurofirst 3001.111
Nikkei9.492
EUR/USD1.4637
USD/JPY80,24
EUR/CHF1,2204
Lahka nafta100,58 USD
Zlato1.541 USD
Euribor, 6-mesečni1,716 %



Peti negativni teden zapored
Upočasnjevanje svetovne gospodarske rasti je svoj pečat pustilo tudi na delniških trgih. Aprila so bili delniški indeksi še na večletnem vrhu, zdaj pa so se na tedenski ravni že petič zapored znižali, kar se v New Yorku ni zgodilo že od julija 2004. Dow Jones je v petek zaradi le 54 tisoč novih delovnih mest v maju in navzdol popravljene številke o aprilskih novih službah (232 tisoč) izgubil 0,8 odstotka, v vsem tednu pa 2,3 odstotka. Delnice, ki so občutljive na gospodarske cikle (na primer General Electric), so najbolj trpele. Dow je kljub vsemu še vedno pet odstotkov višje kot na začetku leta. Vlagatelji so postali previdni, nikakor pa niso panični. Največji vzajemni skladi so po treh tednih odlivov v tednu, ki se je končal v sredo, spet zaznali priliv sredstev, ki so jih enakomerno razporedili med razvite trge ter trge v razvoju.

LJSE: Dražje le Telekomove delnice
Na Ljubljanski borzi še naprej vlada turobno ozračje. Čeprav je Gorenje sporočilo, da je bil dobiček prvega četrtletja (1,9 milijona evrov) trikrat višji kot v istem lanskem obdobju, so delnice v petih dneh izgubil 2,16 odstotka in prvič po avgustu zdrsnile pod deset evrov. Delnice Nove KBM so zdrsnile za 1,75 odstotka. Skupina Nova KBM je med 1. januarjem in 31. marcem ustvarila 4,6 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je 69 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Opazno znižanje dobička je predvsem posledica višjih rezervacij in oslabitev. Tečaj najprometnejše Krke je ostal pri 60 evrih, podražile pa so se Telekomove delnice, ki so pridobile skoraj tri odstotke.