Železniške zmogljivosti na območju Ljubljane so (in bodo v prihodnjih letih) premajhne, kar pomeni nevarnost, da postane prometno slepo črevo. Foto: BoBo
Železniške zmogljivosti na območju Ljubljane so (in bodo v prihodnjih letih) premajhne, kar pomeni nevarnost, da postane prometno slepo črevo. Foto: BoBo

V nekaj letih ne bo moglo več požirati naraščajočega tovornega in potniškega prometa. Izračuni kažejo, da naj bi bila rast potniškega in tovornega železniškega prometa do leta 2025 od tri do štiri odstotke na leto. To pomeni, da bodo železniške zmogljivosti na območju Ljubljane v prihodnjih letih premajhne, kar pomeni nevarnost, da postane prometno slepo črevo.

Očitno bo treba končati desetletja dolge razprave o tem, kje speljati tovorni promet in ali progo poglobiti ali pa zgolj zgraditi Tivolski lok, ki bi povezal gorenjsko in primorsko progo. Poglobitev naj bi stala okoli 2 milijardi evrov, za Tivolski lok pa pravijo, da bi bil zgolj začasna rešitev. Podžupan Ljubljane Janez Koželj glede tega ni ravno optimist.

"Smo v obdobju iskanja novih variant. S tem se vsaka možnost urejanja, ne poglobitve, temveč nujne obvozne železnice, premika v nejasno prihodnost," opozarja Koželj. Jeseni bo minilo deset let, odkar so javnosti predstavili projekt potniškega centra Emonika, s katerim bi rešili tudi vprašanje tovornega prometa.

"Prvi natečaj za novo postajo v Ljubljani je bil, mislim, da pred 38 leti. To je nemogoče: in še zmeraj nimamo nič. Še zmeraj se delajo projekti v okviru Emonike. Še zmeraj ni podpisana pogodba z novim investitorjem, potem ko smo prvega na neki način izgnali," dodaja Koželj.

Z vlakom se vozi le peščica vozačev
Medtem ko železniški promet, tako tovorni kot potniški, narašča in ko lahko vsak dan sledimo novim tehnoloških dosežkom na tem področju, se od 111 tisoč dnevnih potnikov v Ljubljano z vlakom vozi manj kot 0,2 odstotka. Iz Škofljice, ki je znana po svojem prometnem zamašku, se jih vozi le 80 na dan.