Stroški pristaniških storitev družbe so lani znašali 25,29 milijona evrov, od tega pa so stroški izvajalcev pristaniških storitev brez strojev znašali 20,69 milijona evrov. Foto: Radio Koper
Stroški pristaniških storitev družbe so lani znašali 25,29 milijona evrov, od tega pa so stroški izvajalcev pristaniških storitev brez strojev znašali 20,69 milijona evrov. Foto: Radio Koper

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je julija vladi podal poslansko pobudo, naj do septembra pripravi analizo, kakšen je obseg prekarnega dela v podjetjih v državni lasti, ter naj zagotovi takšne spremembe strategije upravljanja kapitalskih naložb države, da bodo ta podjetja tovrstne delavce zaposlila.

Za Luko Koper je Vatovec predlagal odpravo poslovnega modela izvajalcev pristaniških storitev (IPS), delavce, ki jih Luka Koper potrebuje za opravljanje osnovne dejavnosti, pa bi zaposlili neposredno v Luki.

V Luki so ob tem ocenili, da bi - če bi se odrekli podizvajalcem - morali zaposliti od 1.200 do 1.250 delavcev, da bi lahko ohranili raven storitve iz leta 2016, ocenjen strošek dela potencialne zaposlitve vseh delavcev IPS-jev v Luki Koper pa bi leta 2016 skupaj znašal 44,3 milijona evrov.

Pojasnili so, da se potrebno število zaposlitev razlikuje od maksimalnega števila vhodov, saj vključuje tudi potrebo po večjem številu zaposlenih zaradi predvidenih odsotnosti zaposlenih (delo ob praznikih, koriščenje dopusta, bolniški stalež itd.). S tem bi se strošek, ki ga je Luka Koper plačala izvajalcem pristaniških storitev brez stroškov zagotavljanja strojev leta 2016, povečal za 23,6 milijona evrov, družba pa bi z zaposlitvijo delavcev pri podjetjih IPS morala dodatno kupiti tudi stroje, ki jih danes zagotavljajo nekateri IPS-ji.