Mestna občina Ljubljana je lani tekoče prihodke povečala za 12 odstotkov, znašali so 253 milijonov evrov. Prodaja zemljišč in nakup stadiona ter dvorane v Stožicah sta močno preoblikovala proračun MOL-a. Županu Zoranu Jankoviću je sicer uspelo zmanjšati občinski primanjkljaj, ki pa je ob koncu leta vseeno presegel 29 milijonov evrov, so poročale Finance.

Janković je za saniranje primanjkljaja lani najel 13 milijonov evrov novih dolgoročnih posojil, tako da je dolgoročni dolg občine ob koncu leta dosegel 125 milijonov evrov. Če MOL ob koncu preteklega leta ne bi dobil 8,3 milijona evrov sredstev iz evropskih skladov, bi bil proračunski primanjkljaj že večji kot leta 2009. Za plače občinskih uslužbencev je občina lani porabila 2,4 odstotka več kot leta 2009.

Koper prodal manj zemljišč
Tudi koprski župan Boris Popovič je lani močno povečal proračunski primanjkljaj. Presegel je 25 milijonov evrov, to pa je 8,8 milijona evrov več kot leta 2009. Občina je lani najela 13,75 milijona evrov novih dolgoročnih posojil, tako da skupni dolg občine znaša 38,75 milijona evrov. Preostanek primanjkljaja je Popovič pokril iz rezerv občine.

Prihodki koprskega proračuna so lani znašali 58,5 milijona evrov, kar je manj kot leta 2009, predvsem zato, ker je občina prodala manj zemljišč in imela tudi manj transfernih prihodkov iz državnega proračuna ter sredstev EU-ja. Tekoči prihodki so se povečali za devet odstotkov in dosegli skoraj 50 milijonov evrov. Za plače občinskih uslužbencev je bilo lani porabljenih 2,8 odstotka več sredstev kot leta 2009.

Primanjkljaj Maribora 16-milijonski
Tudi Mestna občina Maribor je imela lani manj prihodkov, saj je prodala manj nepremičnin. Odhodke so imeli lani celo nekoliko večje kot leta 2009. A plače občinskih uslužbencev so se povišale za osem odstotkov, investicijski odhodki in transferji pa so se zmanjšali za 12 odstotkov in lani skupaj dosegli 35,6 milijona evrov. Primanjkljaj je s tem s šestih milijonov evrov leta 2009 narasel na nekaj več kot 16 milijonov evrov. Za pokrivanje primanjkljaja je občina najela dolgoročna posojila.

Mestni občini Ptuj so se proračunski prihodki lani zmanjšali kar za petino, na 31 milijonov evrov. Upadu prihodkov pa ni sledilo zmanjšanje odhodkov, tako da je proračunski primanjkljaj dosegel 6,6 milijona evrov. Na Ptuju so lani več porabili za plače uslužbencev, povečali so tudi tekočo porabo. Zmanjšali so se le investicijski odhodki. Primanjkljaj so na Ptuju v celoti financirali z zadolžitvijo, tako da je dolg z 1,5 milijona evrov konec leta 2009 poskočil na 6,3 milijona evrov konec lanskega leta.

Občina Kranj zmanjšala dolgoročne dolgove, Murska Sobota ne
Med mestnimi občinami, ki so lani povečale primanjkljaj, je tudi Murska Sobota, ki je lani porabila 2,1 milijona več, kot je imela prihodkov. Pri tem so se Murski Soboti proračunski prihodki povečali kar za 12 odstotkov in dosegli skoraj 17 milijonov evrov. Lani je občina porabila milijon evrov za nakup opreme, medtem ko predlani teh stroškov skoraj niso imeli. Vendar pa je občina večino primanjkljaja financirala s presežki iz preteklih let. Dolgoročna posojila so se povečala za 600 tisoč evrov in so konec leta znašala 4,66 milijona evrov.

Mestna občina Kranj je lani zmanjšala primanjkljaj, ki je znašal 1,3 milijona evrov, to pa je le četrtina primanjkljaja, ustvarjenega leta 2009. Proračunski prihodki so se povečali za osem odstotkov in dosegli 47,8 milijona evrov. Stroški plač uslužbencev so se lani povišali za šest odstotkov in dosegli 2,55 milijona evrov. Kljub primanjkljaju je občina lani nekoliko zmanjšala dolgoročne dolgove, ki so bili konec leta 7,1 milijona evrov.

Slovenj Gradec je imel dovolj rezerv, Velenje najelo dolgoročna posojila
V Slovenj Gradcu so zaradi prodaje premoženja proračunske prihodke povečali za 17 odstotkov, tako da so dosegli 30,1 milijona evrov. A tekoči prihodki so se povečali le za dober odstotek, občina pa je vsa sredstva od prodanega premoženja porabila za investicije. Lani je tako tudi Slovenj Gradec ustvaril 1,3 milijona evrov proračunskega primanjkljaja, ki pa ga je pokrival iz lastnih rezerv.

Velenje je lani ustvarilo minimalni primanjkljaj 199 tisoč evrov. Prihodki občinskega proračuna so bili le malo večji kot leta 2009 in so dosegli 30,7 milijona evrov. Občina je lani znižala stroške tekočega vzdrževanja in drugega materiala. Močno so se povečali transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so dosegli 5,3 milijona evrov. Za plače zaposlenih so porabili šest odstotkov več kot leta 2009. Kljub skromnemu primanjkljaju je občina najela kar za 3,6 milijona evrov novih dolgoročnih posojil, tako da je občinski dolg konec leta dosegel skoraj deset milijonov evrov.

S presežkom končale občine Celje, Novo mesto in Nova Gorica
Mestne občine Celje, Novo mesto in Nova Gorica so lansko leto končale s presežkom. Celju je uspelo zmanjšati odhodke in občina je ustvarila minimalni presežek (325.121 evrov). Celjani so lani za skoraj sedem milijonov evrov zmanjšali investicijske odhodke. Plače zaposlenih so se povišale za štiri odstotke.

Prihodki proračuna Novega mesta so se lani povečali za 5,6 odstotka in dosegli 35,3 milijona evrov, odhodki proračuna pa so se zmanjšali za sedem odstotkov, na 33,4 milijona evrov. Dolenjski mestni občini je tako uspelo ustvariti 1,85 milijona evrov presežka, potem ko je imela še leta 2009 več kot 2,5 milijona evrov primanjkljaja. Verjetno tudi za to, ker je Novo mesto ena izmed redkih mestnih občin, ki ji je uspelo lani za plače uradnikov porabiti manj kot leta 2009. Večino prihrankov je sicer občina ustvarila z zmanjšanjem investicij. Kljub presežku pa so v Novem mestu lani podvojili zadolženost s tem, ko so najeli za 3,2 milijona evrov novih dolgoročnih posojil.

Mestna občina Nova Gorica je lani več kot podvojila proračunski presežek, ki je dosegel 2,4 milijona evrov. Prihodki občinskega proračuna so lani znašali 37,4 milijona evrov, kar je 12 odstotkov več kot leta 2009. Plače zaposlenih so se povišale za 4,4 odstotka in skupaj so znašale 2,2 milijona evrov. Mestna občina ima skupno le 54 tisoč evrov dolgoročnih dolgov.