Povprečni hektarski pridelek jabolk je lani v intenzivnih sadovnjakih znašal je 5,8 tone in je bil od 10-letnega povprečja manjši za 78 odstotkov in najmanjši v zadnjih 25 letih. V intenzivnih sadovnjakih so tako lani pridelali le 13.605 ton jabolk, v ekstenzivnih pa 6.414 ton. Foto: BoBo
Povprečni hektarski pridelek jabolk je lani v intenzivnih sadovnjakih znašal je 5,8 tone in je bil od 10-letnega povprečja manjši za 78 odstotkov in najmanjši v zadnjih 25 letih. V intenzivnih sadovnjakih so tako lani pridelali le 13.605 ton jabolk, v ekstenzivnih pa 6.414 ton. Foto: BoBo
Češnje so lani dobro obrodile. Foto: BoBo

Statistični urad je že na podlagi jesenskih podatkov predvidel, da bo letina večine sadnih vrst zaradi spomladanske zmrzali slaba. Lani je bil pridelek sadja v intenzivnih sadovnjakih od 10-letnega povprečja manjši za 73 odstotkov, v ekstenzivnih sadovnjakih pa za 67 odstotkov.

Povprečni hektarski pridelek jabolk je lani v intenzivnih sadovnjakih znašal 5,8 tone in je bil od 10-letnega povprečja manjši za 78 odstotkov in najmanjši v zadnjih 25 letih. V intenzivnih sadovnjakih so tako lani pridelali le 13.605 ton jabolk, v ekstenzivnih pa 6.414 ton.

Zelo slabo so obrodile tudi druge sadne vrste v intenzivnih sadovnjakih. Povprečni hektarski pridelek hrušk je dosegel 5,7 tone in bil za 67 odstotkov manjši od povprečja zadnjih 10 let. Povprečni hektarski pridelek breskev in nektarin je lani znašal 8,7 tone in je bil nižji od 10-letnega povprečja za 42 odstotkov.

Od drugih stebelnih sadnih vrst so slabo obrodili tudi orehi. Povprečni hektarski pridelek orehov v intenzivnih sadovnjakih je tehtal tono, kar je 68 odstotkov manj od zadnjega 10-letnega povprečja.

Marelice in češnje so dobro obrodile
Lani sta bolje obrodili dve pomembni zgodnji vrsti, marelice in češnje. V intenzivnih sadovnjakih je bil pridelek češenj za četrtino večji od pridelka predlani. Povprečni hektarski pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je bil 6,4 tone, kar je približno enako povprečju 10 let.

Pridelovalci marelic so lani v intenzivnih sadovnjakih pobrali 760 ton sadja, kar je za 41 odstotkov več kot predlani in le tri odstotke manj kot od rekordne letine v letu 2015. Povprečni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil 10,1 tone, kar je za tretjino več, kot je bilo 10-letno povprečje.

Manjši pridelek jagodičevja
Lansko leto je bilo manj ugodno za pridelovalce jagod in jagodičevja. Povprečni hektarski pridelek pri jagodah je znašal 15,6 tone in je bil za 14 odstotkov manjši od 10-letnega povprečja. Letina ameriških borovnic in malin v intenzivnih sadovnjakih pa naj bi bila sicer po prvotnih podatkih povprečna.

Medtem ko se površine, zasajene z oljkami, povečujejo, je bila lanska letina oljk podobna predlanski. V teh letih so pridelovalci pridelali povprečno 1,4 tone oljk na hektar.

Manj rdečega grozdja
Pridelek grozdja je lani tehtal približno 89.400 ton in je bil za 16 odstotkov manjši od 10-letnega povprečnega pridelka. Slabše so obrodile predvsem rdeče sorte grozdja, pri katerih je povprečni hektarski pridelek znašal 5,3 tone, kar je za 21 odstotkov manj od pridelka v zadnjih 10 letih.