Berkshire Hathaway, finančna družba milijarderja Warrena Buffetta, je ponudila vpogled v sestavo svojega portfelja. Na vrhu je s 40 milijard dolarjev vrednim deležem (podatek je s konca leta 2018) Apple. Prav v Applu je v zadnjih treh letih Buffett silovito povečeval svoj delež, stavil pa je tudi na finančne korporacije, kot sta Goldman Sachs in American Express. Lansko leto sicer za holding Berkshire Hathaway ni bilo prav uspešno, celoten portfelj delnic je s 170,54 porasel na 172,75 milijarde dolarjev. Zlasti zadnje lansko četrtletje je bilo zahtevno: močen padec delnic (indeks S&P je v nekaj mesecih utrpel 20-odstotno izgubo), predvsem pa težave podjetja Kraft Heinz so povzročile kar 25-milijardno izgubo zadnjega četrtletja, vseeno pa je bil celoleten lanski dobiček še vedno precej visok in je znašal štiri milijarde. Buffett je včeraj v pismu delničarjem kot običajno poudaril, da je treba gledati gozd in ne posamezna drevesa, predvsem pa pozabiti na morebitno četrtletno izgubo, saj je pomemben le dosežek na dolgi rok. In tu Buffett vedno zmaga ...
Dow Jones (ZDA) | 26.023 točk |
Nasdaq (ZDA) | 7.527 |
DAX30 (Frankfurt) | 11.457 |
Nikkei (Tokio) | 20.900 |
10-letne am. obvezn. | donos: 2,66 % |
10-letne slov. obvezn. | donos: 0,82 % |
EUR/USD | 1,1332 |
EUR/CHF | 1,134 |
bitcoin | 4.130 USD |
nafta brent | 67,14 USD |
zlato | 1.327 USD |
euribor (6-mesečni) | –0,231 % |
.
Zdi se, kot da je vse popolno
Na vodilnih delniških trgih se medtem nadaljuje močno okrevanje, ki se je začelo konec decembra. Glavni vzrok za optimizem so pričakovanja, da Fed ne bo več resneje zaostroval denarne politike. Newyorški Dow Jones se je na tedenski ravni zvišal devetič zapored, kar se ni zgodilo od maja 1995. Prvič po začetku novembra se je njegova vrednost zavihtela nad 26 tisoč točk. "Zdi se, kot da je situacija na trgih popolna in kot da so vlagatelji v prvih dveh letošnjih mesecih pozabili na dogodke lanskega leta, ko smo bili priča izjemni volatilnosti. Prav ta izjemno hitra rast zadnjih tednov, ko so v nekaterih primerih indeksi že tam, kjer bi morali biti po napovedi analitskih hiš ob koncu lanskega leta, nosi v sebi nevarnost. V prihodnjih tednih bil zato rajši zelo previden in bi raje zamudil nekaj odstotkov rasti, kot pa tvegal večji padec," nam je povedal Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).
Spremenjena Fedova retorika
Ker so gospodarski podatki ostali skoraj enako slabi, kot so bili decembra (v nekaterih primerih celo slabši), je precej zanimivo, da so delniški trgi doživeli tako silovit odboj: "Kar se je spremenilo, je sentiment vlagateljev in izjave vodilnih pri Federal Reserve, ki so retoriko iz dveh napovedanih dvigov obrestne mere spremenili na politiko, prilagojeno razmeram, omenjajo pa celo morebitno znižanje obrestne mere. Je pa za ameriško gospodarstvo pozitivno, da ima Fed kar nekaj manevrskega prostora, da si to privošči. Še vedno sicer ameriško gospodarstvo pesti dogajanje na relaciji ZDA–Kitajska, ki se je že odrazilo v poslovnih rezultatih podjetij, ki poslujejo s Kitajsko. Tudi ko bo sklenjen dogovor, bo trajalo še nekaj časa, da se bodo razmere normalizirale."
Bodo pri ECB-ju spet zagnali program QE?
"Drugačna slika je v Evropi, ki se spopada z občasnimi 'bolniki' in bi lahko rekli, da je na robu recesije. Eno večjih nevarnosti za gospodarstvo predstavlja tudi negotovost glede brexita, dogajanje v Italiji in tudi širše. Kaj hitro bi se lahko tudi pokazalo, da je Evropska centralna banka prehitro ugasnila program odkupovanja obveznic QE in bi ga bila lahko prisiljena znova zagnati vsaj v omejeni obliki, saj za znižanje obrestnih mer ni prostora. Kot posledica ukinitve programa QE, se je stanje na obvezniškem trgu pri obveznicah z nižjo boniteto (t. i. high yield) od začetka leta poslabšalo, saj je izdaj letos za več kot 60 odstotkov manj kot v istem času lani (3,5 milijarde evrov letos v primerjavi z 10,0 milijarde evrov lani). Vse skupaj še ne predstavlja težave, drugače pa utegne biti takrat, ko bodo podjetja morala refinancirati dolg ali pa dolg odplačati," še dodaja Mihajlo Todurov.
Potrošniška posojila z visoko negativno obrestno mero
Da so razmere res nenavadne, dokazujejo tudi spletne banke, ki ponujajo negativno obrestno mero za potrošniška posojila. Kreditni portal Smava je pred dnevi celo napovedal, da bo ponujal posojilo z desetodstotno negativno obrestno mer. Prav res: kdor si bo izposodil 1.000 evrov, bo dve leti plačeval po 37,25 evra mesečnega obroka. S tem bo posojilodajalec skupaj (v 24 mesecih) odplačal 894 evrov in bo tako zaslužil 106 evrov. Čudni časi: služijo posojilojemalci, izgubljajo pa varčevalci, ki za depozite dobivajo mizerne obresti, precej nižje od inflacije. Gre predvsem za promocijsko potezo Smave, "težava" pa je v tem, da so zelo selektivni, komu dodelijo takšno posojilo. Med drugim mora biti posojilojemalec nemški državljan. Smava, ki načrtuje tudi uvrstitev svojih delnic na borzo, je sicer lani močno okrepila svoj položaj, odobrila je za več kot dve milijardi evrov posojil (tako s pozitivno kot z negativno obrestno mero), kar je 70 odstotkov več kot leto prej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje