Še pred nekaj meseci so se finančni trgi pripravljali na recesijo, zdaj pa viharje in precej občutne padce indeksov povzročajo predvsem novice o carinskem pingpongu med ZDA in Kitajsko in o trgovinskih pogajanjih med državama. V ponedeljek je Dow Jones strmoglavil za 719 točk, kar je bil največji enodnevni padec po 3. januarju in burn odziv vlagateljev na novico, da bo Kitajska s 1. junijem zvišala carine na ameriške izdelke v vrednosti 60 milijard dolarjev. Sledili so mirnejši dnevi, v petek zvečer pa nov padec, potem ko so mediji poročali, da so pogajanja med Washingtonom in Pekingom zastala. To je zasenčilo tudi poročilo, da je indeks zaupanja ameriških potrošnikov (izračunava ga univerza v Michiganu) v maju dosegel najvišjo raven po letu 2004.
Četrtletni dobički kljub vsemu rahlo višji
Na tedenski ravni je tako Dow Jones izgubil tri četrtine odstotka, tehnološki Nasdaq pa 1,3 odstotka. Applove delnice so v petih dneh padle za štiri odstotke. Čeprav je v zadnjih dneh opaziti precej nervoze, pa so newyorški delniški indeks le nekaj odstotkov pod rekordno vrednostjo in krepko višje kot na začetku letošnjega leta (Nasdaq celo 18 odstotkov višje). Sezona objav četrtletnih rezultatov se počasi končuje, naslednji teden bodo o svojih dobičkih poročala nekatera pomembna trgovska podjetja, kot so Home Depot, Nordstrom, Kohl's in Target. Strah, da bodo dobički ameriških korporacij v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobjem nazadovali (prvič po letu 2016), je bil odveč, saj vse kaže, da bodo porasli za okrog odstotek in pol. Se pa analitiki precej osredotočajo na napovedi in te se prav zaradi višjih carin slabšajo.
Funt v najslabšem nizu v zadnjih 20 letih
Na deviznih trgih izstopa britanski funt, ki se je v petek zaradi negotovosti, povezane z brexitom, v primerjavi z evrom pocenil deveti dan zapored, to pa je niz, kot ga ni bilo že dvajset let. Za funt je treba plačati 1,141 evra. V primerjavi z dolarjem je britanska valuta zdrsnila na 1,274 dolarja, kar je najmanj v zadnjih štirih mesecih. Kitajska valuta juan, ki naj bi bila dober barometer pričakovanj o razpletu ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanj, je zdrsnila vse do 6,92 juana za dolar. Od 5. maja, ko je Trump s tvitom o višjih carinah vzburkal prizorišče, je juan izgubil 2,7 odstotka in je vse bližje psihološko pomembni meji 7 juanov. Če bo juan prestopil to mejo, bi lahko sledil val negativnih reakcij na finančnih trgih.
Bitcoin: popravek po siloviti rasti
Kriptovaluta bitcoin, ki je v torek ob občutno višjem prometu poskočila nad 8.300 dolarjev (več o vzrokih za rast tukaj), je ob koncu delavnega tedna doživela večji popravek, saj je cena v petek zgodaj zjutraj v hipu strmoglavila za okrog 15 odstotkov in zdrsnila pod 6.500 dolarjev. Toda bitcoin je nato hitro spet splezal nad 7.000 dolarjev, danes zjutraj pa poskočil do 8.000. Eter je vreden okrog 250 dolarjev, njegova vrednost se je od decembrskega dna (82 dolarjev) potrojila. Na trgu plemenitih kovin je bila zadnji teden smer navzdol. Zlato se je v petek pocenilo na 1.275 dolarjev. Cena platine se je znižala vse do 813 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, paladija pa na 1.313 dolarjev, kar je skoraj 20 odstotkov manj od marca doseženega rekorda 1.620 dolarjev.
Dow Jones (New York) | 25.764 točk |
Nasdaq (New York) | 7.816 točk |
DAX30 (Frankfurt) | 12.238 točk |
SBITOP (Ljubljana) | 869 točk |
10-letne slovenske obveznice | 0,57 % |
10-letne ameriške obveznice | 2,39 % |
EUR/USD | 1,1158 |
EUR/CHF | 1,1270 |
bitcoin | 7.950 USD |
nafta brent | 72,20 USD |
zlato | 1.277 USD |
euribor (šestmesečni) | -0,240 % |
Italija spet nervira obvezniške trge
Na obvezniških trgih posebnih premikov večinoma ni bilo, donosnost desetletne ameriške obveznice je trenutno pri okrog 2,4 odstotka. Pozornost spet vzbuja Italija. Podpremier Matteo Salvini je z nekaj populističnimi izjavami v znamenju bližajočih se evropskih volitev povzročil padec italijanskih obveznic in posledično rast njihove donosnosti. Salvini je med drugim izjavil, da se ne namerava ozirati na zahteve Bruslja in da je njegova zadnja skrb, ali bo Italija ostala pod mejo triodstotnega proračunskega primanjkljaja. Uradni načrt Rima je, da bo naslednje leto proračunski primanjkljaj znašal 2,1 odstotka, kar naj bi Italija dosegla tudi z zvišanjem DDV-ja. Salvini na predvolilnih shodih poudarja, da dviga DDV-ja ne bo, obljublja pa razbremenitev plač predvsem za tiste s povprečnimi zaslužki.
"Salvini-spread" blizu trem odstotkom
Kakor koli, finančni trgi niso navdušeni, da vodilni politiki v državi, kjer dolg že tako presega 130 odstotkov BDP-ja, tako brezbrižno teptajo dane zaveze. Razlika med donosnostjo desetletne nemške obveznice (ta je pri -0,10 odstotka najnižja po oktobru 2016) in primerljive italijanske obveznice je v sredo dosegla 2,9 odstotka, tako da se je nevarno približala trem odstotkom, kjer je bila nazadnje ob koncu lanskega leta, ko je italijanska vlada s proračunsko nedisciplino jezila Bruselj. Leta 2003, na vrhuncu evropske dolžniške krize, je premija na italijanske obveznice dosegla 3,5 odstotne točke, kar je bila nevarna igra, saj je v bilancah domačih bank za več kot 400 milijard evrov italijanskih obveznic. Če bi cene obveznic preveč padle, bi bile številne banke prisiljene v novo dokapitalizacijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje