Indeks nabavnih menedžerjev, ki meri proizvodno dejavnost, je pri 47,8 točke zdrsnil najnižje po juniju 2009, že drugi mesec zapored pa je bil pod 50 točkami, ki je ločnica med rastjo in krčenjem. Tveganje, da bodo ZDA v nekaj mesecih v recesiji, se je s tem resno zvišalo, to pa je v torek pustilo pečat na zahodnih borzah. Frankfurtski delniški indeks DAX30 (12.263 točk) se je znižal za več kot odstotek, podobno tudi newyorški Dow Jones, ki je izgubil več kot 300 točk in zdrsnil pod 26.600 točk. Odreagirale so tudi obveznice, če je bila na začetku torkovega trgovanja donosnost desetletne pri 1,75 odstotka, je hitro padla na samo1,62 odstotka.

Dow septembra pridobil 2,1 odstotka
Še v ponedeljek je bilo v New Yorku opaziti kar nekaj optimizma, potem ko je Bela hiša kot lažno novico označila petkovo informacijo, da naj bi ZDA razmišljale o umiku delnic kitajskih podjetij z newyorške borze. Tehnološki indeks Nasdaq se je v ponedeljek posledično zvišal za odstotek, in je tudi na mesečni ravni prišel na zeleno vejo. V celotnem septembru se je njegova vrednost zvišala za pol odstotka, medtem ko je elitni Dow Jones pridobil 2,1 odstotka, kar je bil za tradicionalno najslabši mesec v letu za delniške vlagatelje (v prejšnjih 30 letih je Dow Jones septembra povprečno izgubil 0,75 odstotka), zelo spodbuden dosežek.

Trump za zdaj v rangu Reagana
Po dobrih dveh letih in pol, odkar se je Trump preselil v Belo hišo, so delnice na Wall Streetu do konca septembra pridobile 31 odstotkov, merjeno z indeksom S&P 500. V primerljivem obdobju (gre za natančno 678 trgovalnih dni) je od zadnjih šestih ameriških predsednikov S&P največ pridobil ob vladanju Baracka Obame, pri čemer je treba vedeti, da so delnice okrevale po finančni krizi. Med predsedovanjem Georgea Busha starejšega in Billa Clintona je S&P 500 v prvih 678 trgovalnih dneh pridobil 35 oziroma 34 odstotkov, med predsedovanjem Ronalda Reagana pa 29 odstotkov. Če pogledamo celotni mandat, je rekorder Obama – med njegovim prvim mandatom je S&P poskočil za 85 odstotkov. Vlagateljem je najmanj veselja prineslo obdobje Georgea W. Busha – med prvim mandatom (2001–2005) je S&P zdrsnil za 12 odstotkov, med drugim mandatom (2005–2009) pa za 31.

Nafta spet tam, kjer je bila pred napadi
Cene nafte brent so že v ponedeljek ob novici, da Saudi Aramco nafto spet črpa s polnimi zmogljivostmi, spustile pod 60 dolarjev za 159-litrski sod, v torek pa pod 59 dolarjev, s čimer so spet tam, kjer so bile pred napadi na savdska črpališča 14. septembra. Trgovci očitno niso zaskrbljeni zaradi morebitnih težav pri dobavi, ampak jih bolj skrbi možnost svetovne recesije in presežne ponudbe nafte, ki bi se lahko zgodil naslednje leto. Kartel Opec se v sodelovanju z Rusijo medtem drži dogovora o nižjem črpanju, "output" je z 28,9 milijona sodov dnevno septembra padel na osemletno dno. To je 750 tisoč sodov manj kot avgusta.

Dolar na dveinpolletnem vrhu
Na deviznih trgih se še naprej kaže moč dolarja, ki je v primerjavi s košarico valut splezal najvišje po maju 2017. Za evro je bilo treba v torek plačati le še 1,088 dolarja. Evropski makroekonomski rezultati so vse slabši, proizvodna dejavnost, ki jo meri indeks PMI, je bila septembra pri 45,7 točke najnižje po oktobru 2012 in globoko pod mejo (50), ki ločuje rast od krčenja. Inflacija v evrskem območju se je septembra zaradi 1,8-odstotnega padca cene energentov znižala na 0,9 odstotka, kar je najmanj v skoraj zadnjih treh letih in še dlje od ECB-jevega cilja (tik pod dvema odstotkoma). Tudi zaradi močnejšega dolarja je zlato zdrsnilo najnižje v zadnjih dveh mesecih, do 1.459 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.