Handelsblatt je v torek zapisal, da je Slovenija dolgo veljala za gospodarsko stabilno državo, a z nastopom finančne krize je začel naraščati javni dolg. Po zadnjih ocenah Evropske komisije bo letos proračunski primanjkljaj znašal 5,8 odstotka BDP-ja, medtem ko je bil lani 5,6 odstotka. Javni dolg bo letos predstavljal 42,8 odstotka, lani pa je znašal 38 odstotkov.

Nemški časopis navaja vodjo evrskega območja in luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja, ki je pozval Slovenijo k proračunskim rezom in obvladovanju javnega dolga, da bi se izognila usodi Grčije. Juncker je že na začetku meseca kritiziral Slovenijo, ker so volivci na referendumu zavrnili reformo pokojninskega sistema.

V časopisu pišejo tudi o opozorilih guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki je na začetku junija opozoril pred zavrnitvijo pokojninske reforme in hitro naraščajočim javnim dolgom, saj bi po njegovih besedah lahko šla Slovenija po poti Grčije, Portugalske in Irske.

Skrb vzbujajoča hitra rast v kratkem času
Slovenija je z ravnjo svojega javnega dolga vsekakor še vedno pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 80 odstotkov BDP-ja, a kar je po pisanju Handelsblatta skrb vzbujajoče, je hitra rast javnega dolga v tako kratkem času, saj je ta še leta 2005 znašal 27 odstotkov BDP-ja, letos pa bo presegel 40 odstotkov.

Strokovnjak za Vzhodno Evropo pri banki Raiffeisen z Dunaja Gunter Deuber je za časopis opozoril pred izgubo kredibilnosti za majhno državo, kot je Slovenija, ki je s svojim odprtim gospodarstvom vedno veljala za zanesljivo in stabilno državo.

Morebitne težave Slovenije so bile ob grški krizi spregledane, zato mora biti Slovenija previdna, saj nam grozi, da nam bodo tuji vlagatelji kmalu obrnili hrbet, svari Deuber in dodaja, da se je odprtost iz preteklosti nekako izgubila in se zdaj naša država vse bolj zapira.