Kampanja Stop ISDS, v okviru katere so že začeli zbirati podpise k peticiji, vsebuje dva zahtevka. V prvi vrsti pobudniki zahtevajo od EU-ja, da opusti mehanizem ISDS-ja in vse nadaljnje različice tega mehanizma, kot sta ICS in MIC. Pobudniki od držav EU-ja zahtevajo, da opustijo bilateralne mednarodne naložbene ali prostotrgovinske sporazume, ki vsebujejo tovrstni mehanizem, oziroma naj ne podpisujejo novih.

Kot pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, ti sporazumi z uvedbo posebnih tribunalov dejansko ustvarjajo "paralelni pravni sistem," ki v praksi najbolj koristi prav korporacijam, ki so že tako ali tako najmočnejše v pogajanjih z državami. "Ti tribunali, ki jih predvideva mehanizem ISDS, omogočajo korporacijam, da napadajo države ob spreminjanju zakonodaje, ki bi škodila njihovim dobičkom." Pobudniki peticije so zato mnenja, da ta mehanizem predstavlja grožnjo demokratičnemu odločanju, vladavini prava, človekovim pravicam, varovanju okolja in ne nazadnje tudi delavskim in potrošniškim pravicam.

Vzpostavitev mehanizma za zaščito šibkejših
Z drugo zahtevo peticije zato želijo uvesti obratno logiko in v okviru združenih narodov vzpostaviti mehanizem, prek katerega bi prebivalci in skupnosti uveljavljali svoje pravice v odnosu do korporacij. "Težava je v tem, da pogosto prihaja do kršitve človekovih pravic ali hudih posledic na okolju, vendar prizadeti posamezniki nimajo mehanizma prek katerega bi uveljavljali svoje pravice," poudarja Gnezda in navaja primer delte Nigra, kjer so posledice Shellovega delovanja na okolje tako hude, da domačinom onemogočajo normalno življenje, obenem pa v dolgotrajnih sodnih postopkih niso dosegli niti odškodnine niti sanacije okolja.

Pobuda, ki je nastala v okviru ZN-ja in po kateri bi se uvedel mehanizem za posameznike in skupnosti, ki so v odnosu do korporacij šibkejša stran. Gnezda pa ob tem poudarja, da so te pobude v preteklosti blokirali tako EU kot tudi ZDA, zato upajo, da bodo s peticijo omilili stališče EU-ja. Zbrane podpise skupaj z zahtevami bodo pobudniki zato naslovili tako na evropsko komisijo kot tudi svet EU-ja in Evropski parlament, obenem pa tudi na vlade in parlamente posameznih držav članic.

V Sloveniji so v postopku trije tovrstni sporazumi
V Sloveniji so trenutno v postopku sprejemanja trije sporazumi, ki se nanašajo na mehanizem ISDS-ja oziroma na njegove novejše različice. Prvi je sporazum CETA, ki še ni v postopku sprejema, drugi je bilateralni sporazum EU-ja s Singapurjem, ki ga je vlada Marjana Šarca že potrdila, glasovanje v državnem zboru je predvideno sredi februarja. Tretja pogodba se nanaša na sporazum z Vietnamom, kjer pa vlada še ni podala soglasja zanj. Gnezda ob tem opozarja, da se je treba vprašati tudi o političnem vodstvu v Vietnamu in tem, ali "si res želimo podpisovati sporazume z diktatorji".

Ob sporazumu s Singapurjem, ki pa je tik pred ratifikacijo, pa Gnezda pravi, da bi Slovenija s sprejemom tega sporazuma zavrgla stališča, ki jih je zagovarjala do tovrstnih sporazumov pred sodiščem EU-ja. Tam namreč poteka postopek, kjer se preverja, ali je sistem ICS-a, ki je po navedbah nevladnih organizacij zgolj ISDS s "kozmetičnimi popravki", skladen s pravom EU-ja. V tem postopku je Slovenija, tako Gnezda, aktivno zavzemala stališče, da sistem ni skladen, zato bi bilo zdaj po njegovem mnenju še toliko bolj nenavadno, da bi Slovenija podpisala sporazum s Singapurjem, ki se nanaša na mehanizem ICS-a.

Slovo ISDS-sporazumov med državami EU-ja?
Bo pa, kot vse kaže, odklenkalo bilateralnim sporazumom, ki se naslanjajo na sisem ISDS-ja med državami EU-ja, ki so jih države podpisovale pred članstvom v EU-ju. Po sodbi Sodišča EU-ja, ki je v primeru nizozemske zavarovalnice, ki je tožila Slovaško razsodilo, da sporazumi med državami EU-ja niso skladni s pravom EU-ja. Na ravni EU-ja se zato zdaj pripravlja dogovor, s katerim bi države članice sočasno odstopile od teh sporazumov. Gnezda ob tem poudarja, da bi ta sporazum moral opustiti tudi sporni 20-letni rok veljavnosti sporazuma tudi po odstopu držav od njega, ki je določen s temi pogodbami. Odprto vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s tožbami, ki so odprte na podlagi teh sporazumov.

Gnezda ob tem poudarja, da je praksa vseh teh sporazumov na laž postavila argumente, ki se pogosto poudarjajo kot razlog za podpis sporazumov. "Pogosto se navaja, da ti sporazumi prispevajo k povečanju tujih investicij, saj se investitorji lažje odločijo za naložbe v varno okolje, a praksa kaže, da so dejanski učinki pri povečanju tujih naložb razmeroma skromni in v praksi predstavljajo desetinko ali stotinko rasti BDP-ja." To je, tako Gnezda, zanemarljiv učinek ob zavedanju, da se vzpostavlja "paralelni pravni sistem za korporacije."

Nič koristi za majhne, zgolj za multinacionalke
Prav tako Gnezda poudarja, da so sporne trditve, da ti sporazumi prinašajo koristi za majhna ali srednje velika podjetja. To je potrdila tudi nedavna študija, ki so jo naročili pri ministrstvu za gospodarstvo in kjer avtorji ugotavljajo, da sta za manjša in srednje velika podjetja koristnejša informiranje in neposredna pomoč ob vstopu na tuji trg. "Sam sporazum nič ne pomeni z vidika olajševanja vstopa malih ali srednje velikih podjetij na tuje trge. Prav tako pa so ti mehanizmi tako dragi, da si jih manjša in srednje velika podjetja ne morejo privoščiti." Gnezda ob tem spominja tudi na stroškovno plat uveljavljanja mehanizma ISDS, kjer so praviloma rotirali eni in isti arbitri in za delo prejemali "astronomske" honorarje. Prav zato naj bi pri mehanizmu MIC razmišljali tudi o omejitvi honorarjev za arbitre.