Evropska komisija tako območju evra za letos napoveduje 1,3-odstotno rast, Evropski uniji 1,5-odstotno, za naslednje leto pa območju evra 1,6-odstotno, EU-ju pa 1,7-odstotno.

V primerjavi s prejšnjo, jesensko napovedjo, je to poslabšanje, saj je takrat Komisija območju evra in EU-ju za letos napovedala 1,9-odstotno krepitev BDP-ja, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno oziroma 1,8-odstotno.

Grčija je ena redkih članic, za katere je Komisija zimsko napoved nekoliko izboljšala v primerjavi z jesensko, in sicer ji za letos napoveduje 2,2-odstotno rast, kar je za 0,2 odstotne točke več kot lani jeseni.

Gospodarstva vseh članic EU-ja bodo letos še naprej rasla, a napoved je Komisija v primerjavi z jesensko poslabšala, zlasti za velika gospodarstva v območju evra, konkretno Nemčijo, Italijo in Nizozemsko. To je posledica zunanjih dejavnikov, kot so trgovinske napetosti, upočasnitev trgov v razvoju, zlasti na Kitajskem, nekatere evrske države znova vzbujajo skrb zaradi vzdržnosti dolga, dodatno negotovost pa ustvarja možnost neurejenega brexita, je izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

"Z zavedanjem teh, vse večjih tveganj smo opravili polovico dela. Druga polovica je izbrati pravo mešanico politik, kot so spodbujanje naložb, podvojitev prizadevanj za izvedbo strukturnih reform in previdne fiskalne politike," je pozval Dombrovskis.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je kljub poslabšanju napovedi izpostavil, da evropski gospodarski temelji ostajajo trdni in da se nadaljujejo dobre novice, zlasti na trgu dela.

1,4-odstotna inflacija

Komisija je sicer danes objavila še podatke o inflaciji. Območju evra za letos napoveduje 1,4-odstotno, prihodnje leto pa 1,5-odstotno inflacijo, EU-ju pa 1,6-odstotno oziroma 1,8-odstotno.