Nadzorni svet SDH-ja je soglasje k prodaji Abanke Novi KBM podal v sredo, danes pa je sledil še podpis prodajne pogodbe, ko so razkrili tudi vrednost transakcije. Država bo v postopku prodaje prejela 511 milijonov evrov, in sicer od že izplačanih dividend za lansko poslovno leto 67 milijonov evrov, od kupnine pa 444 milijonov evrov, so sporočili iz SDH-ja. Na ministrstvu za finance so v sredo pojasnili, da bo 10 odstotkov kupnine namenjene za demografski rezervni sklad, 90 odstotkov pa za zniževanje javnega dolga.

V okviru sanacije in združitve z Banko Celje je država vanjo v letih 2013 in 2014 vložila 781 milijonov evrov. Kot delničarka Abanke je država v zadnjih treh letih do zdaj že prejela 178,3 milijona evrov dividend, poleg kupnine pa je upravičena tudi do zneskov od prodaje terjatev, ki so bile v sklopu ukrepov za krepitev stabilnosti bank v letu 2014 prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank. "Ocenjeno je, da bodo navedeni prilivi presegli vrednost omenjenih ukrepov, ki so bili potrjeni z odločbo Evropske komisije," pravijo na SDH-ju.

Kržan: Izpolnili smo zaveze
Nova KBM je v lasti investicijskih skladov, ki jih upravljata Apollo Global Management (80 odstotkov) in Evropska banka za obnovo in razvoj (20 odstotkov). Kot kupec je bila izbrana po predložitvi najboljše ponudbe v konkurenčnem postopku prodaje, ki ga je vodil SDH v sodelovanju s finančnim svetovalcem BNP Paribas in pravnim svetovalcem Odvetniško družbo Kavčič, Bračun in partnerji. Nova KBM in Abanka sta komplementarni banki, ki bosta po združitvi lahko izmenjali in uporabljali najboljše prakse, ki sta jih razvili do zdaj, ter tako pridobili pomembno konkurenčno prednost na trgu, ocenjujejo v SDH-ju.

Predsednik uprave SDH-ja Igor Kržan je po podpisu pogodbe povedal, da so s prodajo izpolnili zaveze, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji glede dovoljene državne pomoči. "Podpis pogodbe predstavlja pomemben korak pri prizadevanjih SDH-ja, da uspešno konča privatizacijske postopke s pridobitvijo odgovornih in izkušenih investitorjev, ki bodo podprli razvoj gospodarskih družb in njihovo preoblikovanje v uspešnejša in bolj konkurenčna podjetja," je dejal. Kupec bo po njegovih besedah dobil dobro in stabilno banko.

Predsednik uprave Nove KBM John Denhof pa je podpis pogodbe označil za izjemno priložnost, da zgradijo močno, združeno banko, to pa je pozitivno za slovensko gospodarstvo. "Združena banka bo imela boljši dostop do strank v vseh segmentih po vsej državi in bo podpirala konkurenčnost slovenskega bančnega sektorja," je ocenil.

Konec omejitev pri poslovanju
S privatizacijo Abanke bodo zanjo prenehale omejitve pri poslovanju, ki jih je Evropska komisija postavila zato, da pred tekmeci na trgu ne bi imela določene prednosti. Kupec, Nova KBM, bo moral pridobiti soglasje Evropske centralne banke, pri kateri ti postopki v povprečju trajajo od štiri do pet mesecev. Ker je lastnik Nove KBM sklad Apollo, ki je banko kupil v enakem privatizacijskem postopku, obljubljenem Evropski komisiji, je pričakovati, da ti roki ne bodo dolgi.

Nova KBM bo morala pridobiti tudi dovoljenje varuha konkurence. Skupaj z Abanko se bo njuna bilančna vsota povzpela na 8,71 milijarde evrov in na približno 22,5-odstotni tržni delež, s čimer se bo približala NLB-ju z 8,81-milijardno bilančno vsoto. Nova KBM in Abanka imata skupaj okoli 2.300 zaposlenih in okoli 100 poslovalnic plus 330 poštnih okenc Nove KBM, kjer se opravljajo tudi bančne storitve.

Levica: Abanka prodana za drobiž
V parlamentarnih strankah so s komentarji na danes objavljeno kupnino za Abanko večinoma zadržani. Najbolj glasni so v Levici, kjer vladi očitajo, da je še zadnjo sistemsko banko v državni lasti prodala za drobiž.

"Država je v Abanko vložila kar 780 milijonov evrov, prodala pa jo je za borih 444 milijonov," je v odzivu na današnji podpis pogodbe o prodaji Abanke Novi KBM zapisal kooordinator Levice Luka Mesec. Ameriški sklad Apollo, ki je večinski lastnik Nove KBM, je po njegovih besedah plenilski sklad, ki v lovu za hitrimi dobički odpušča in pustoši domačo bančno infrastrukturo. Zdaj smo mu prodali še zadnjo sistemsko banko v državni lasti, je kritičen Mesec.

Apollo že leta služi na račun slovenske države in davkoplačevalcev, je še zapisal Mesec. Novo KBM je država leta 2013 dokapitalizirala z 870 milijonov evrov in jo nato leta 2016 Apollu in EBRD prodala zgolj za 250 milijonov evrov, je spomnil. Kupca sta v preteklih dveh letih iz Nove KBM potegnila za okrog 100 milijonov evrov dividend, zdaj pa zanjo iščeta novega kupca, od katerega pričakujeta 650 milijonov evrov kupnine.

Primer Nove KBM po Meščevih besedah dokazuje, da je tržna cena banke za nove lastnike bistveno višja od kupnine, ki so jo pripravljeni plačati naivnim lastnikom, med katerimi je slovenska država. Prav tako dokazuje, da sumljivih skladov, kot je Apollo, ne zanimajo strateško premišljene, dolgoročne naložbe v slovenski bančni sistem, temveč agresivno izčrpavanje bank z namenom doseganja višjih donosov. Končni cilj pa je ogromna provizija, ki si jo sklad obeta od čim hitrejše prodaje bank drugim lastnikom, je povzel.

DeSUS nezadovoljen
Tudi v DeSUS-u s kupnino niso zadovoljni, saj da se je v njeno sanacijo vložilo bistveno več, kot pa se je zdaj dobilo z njeno prodajo.

LMŠ: SDH je avtonomen
V LMŠ-ju so zgolj ponovili, da je Slovenski državni holding (SDH) avtonomen organ, ki je na podlagi zavez, danih Evropski komisiji, in v skladu s pristojnostmi sprejel odločitev o prodaji Abanke najustreznejšemu kupcu.

V SD-ju so se na odločitev o prodaji odzvali že v sredo, višine kupnine pa danes niso želeli posebej komentirati. Vodja poslanske skupine Matjaž Han je sicer dopoldne novinarjem dejal, da bi v primeru, če bi bil sam lastnik premoženja, ki bi ga podedoval, pred prodajo še enkrat preveril vse okoliščine ter sklical skupščino, da bi SDH jasno predstavil celoten postopek. Šele potem bi se odločil. "Mogoče bi bil rezultat isti, a le prek tvitov se vladati ne da," je menil Han.

V prvem četrtletju 18,6 milijona dobička
Abanka je v današnji obliki združene banke nastala oktobra 2015. Takrat se je zavihtela na drugo mesto med bankami v Sloveniji, a jo je po privatizaciji in konsolidaciji pripojenih Poštne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, pod novim lastnikom, skladom Apollo, nato prehitela Nova KBM.

Abanka je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 18,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Bilančna vsota se je do konca marca povečala za nekaj več kot dva odstotka, na 3,8 milijarde evrov.