Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS) je na seji pripravilo odgovor na izhodišča za določitev povprečnine za prihodnji dve leti, ki so jim jih pred približno mesecem dni poslali s finančnega ministrstva. Predsednik združenja Robert Smrdelj je pojasnil, da je bil s spremembo zakonodaje predviden drugačen način določanja povprečnine.

Po Smrdeljevih besedah je bila prej vsaj v zakonu o financiranju občin posebna formula za izračun povprečnine, čeprav je bila ta nazadnje določena precej arbitrarno. Po novem pa zakon določa, da vlada izračuna povprečne stroške za financiranje občinskih nalog na prebivalca za obdobje štirih let in je to ena izmed osnov, na podlagi katerih DZ na predlog vlade določi povprečnino.

Povprečje za pretekla štiri leta
Na ministrstvu za finance so izračunali, da so bili povprečni stroški za pretekla štiri leta 571,98 evra. Zdaj so na potezi reprezentativna združenja, da k izhodiščem ministrstva sporočijo svoje mnenje, nato pa naj bi stekel postopek za določitev višine povprečnine.

Smrdelj je po današnji seji predsedstva ZOS-a poudaril, da so bila v preteklih štirih letih, na katera se nanaša izračun, zaradi krize sredstva precej okrnjena in so bili že dejanski stroški za leto 2017 za 20 evrov višji od tega izračuna. Poleg tega v izračunu ni upoštevana inflacija in tudi ne naloge, ki niso obvezne, a jih občine izvajajo.

Leto 2018 in predlog za leto 2019
Po njihovih izračunih bo za leto 2018 realen strošek potrebnih sredstev za izvedbo zakonskih nalog 601 evro na prebivalca. Ob tem pa je treba upoštevati še dodatne stroške, ki jih bodo imele občine v prihodnjih dveh letih. Med njimi je omenil stroške, povezane z dvigom plač v javnem sektorju, predvsem v vrtcih. Prav tako so občine po njegovih navedbah dobile nove naloge na področju gradbene inšpekcije, zagotoviti morajo pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov.

Potrebna dodatna sredstva na prebivalca s tega naslova so ocenjena na 7,5 evra na prebivalca, zato je predlog ZOS-a, da se povprečnina za prihodnje leto določi v znesku 608,78 evra. "Najmanj takšne stroške bodo občine za izvajanje nalog iz povprečnine zagotovo imele," je poudaril Smrdelj. V veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna je sicer povprečnina za prihodnje leto določena v znesku 558 evrov.

Šarec kot nekdanji župan
Kot je dejal Smrdelj, računajo, da se bo s konstituiranjem nove vlade začela razprava o financiranju občin. Ker je novi predsednik vlade Marjan Šarec nekdanji župan, ima bistveno boljši vpogled v delovanje sistema občin in dobivajo sogovornika, ki bo razumel, o čem govorijo, je menil predsednik ZOS-a, ki ga veseli, da je tudi minister, pristojen za kohezijo, iz vrst nekdanjih županov, medtem ko je bil minister za javno upravo direktor občinske uprave.

V ZOS-u sicer ugotavljajo, da se je od uveljavitve nezdružljivosti županske in poslanske funkcije povečala odtujenost lokalne in državne ravni. To je tudi ena izmed zadev, o katerih želijo začeti pogovore z novimi ekipami na ministrstvih. Med drugimi vprašanji, o katerih si želijo dialoga, je Smrdelj omenil področja kohezije, ravnanja z odpadki, dolgotrajne oskrbe, varstva osebnih podatkov, pa tudi primarne zdravstvene ravni, kjer imajo zdravstveni domovi izgube.

Bomo dočakali pokrajine?
Resornim ministrstvom bomo tako v ZOS-u predlagali začetek pogovorov o temah, vezanih na delovanje lokalne samouprave, saj si občine želijo, da njihova stališča poznajo in vključijo že ob snovanju politik.

Med drugim v ZOS-u menijo, da se izgublja precejšen razvojni potencial, ker v Sloveniji ne ustanovimo pokrajin. Njihov predlog je, da bi obstoječe razvojne regije preoblikovali v pokrajine, Smrdelj pa je v nasprotju z nekaterimi prepričan, da bi ustanovitev pokrajin pomenila racionalizacijo delovanja in ne novih stroškov ter da bi bila izjemnega pomena za decentralizacijo države.