Hitro razvijajoče se kočevsko gospodarstvo, obilne zaloge lesa v tamkajšnjih gozdovih, s težkimi tovornjaki preobremenjene ceste. Vse to je narekovalo prenovo železniške proge, ki so jo sicer leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah, prvi vlak pa je po njej zapeljal že leta 1893. "Devetdeset odstotkov vsega, kar v Kočevju proizvedemo, izvozimo bodisi na slovenski bodisi na globalni trg. To pomeni, da približno 200.000 ton tovora zapusti Kočevsko na leto," je poudaril kočevski župan Vladimir Prebilič.

Prenova proge je bila zato nujna, saj so že vsi naveličani kolon tovornjakov, ki tovor zdaj prevažajo po cesti, ki temu ni prilagojena. "Kar pomeni, da se upočasnjuje promet in cesta postaja posledično vse bolj nevarna, kar dokazujejo številne smrtne žrtve na tej relaciji," opozarja kočevski župan. Prevoz po železnici je tudi ekološko sprejemljivejši, še zlasti zato, ker na Kočevskem razvijajo zeleni turizem.

Prvi potniški vlak bo tja predvidoma pripeljal sredi prihodnjega leta, ko bodo končani tudi vsi varnostni sistemi, dodaja župan Prebilič: "Pred tem se zato nismo odločili iz preprostega razloga. Potovalna doba vlaka brez varnostno-signalnih naprav bi bila skoraj dve uri. To bi bila potem smešna gesta tako države kot slovenskih železnic, da bi se iz Kočevja v Ljubljano vozili praktično dlje kot s kolesom." Ko bo vse nared, naj bi namreč potniški vlak od Kočevja do Ljubljane vozil 72 minut.

Ljubljana-Grosuplje-Ribnica-Kočevje

Na Direkciji RS za infrastrukturo so celoten projekt modernizacije železniške proge od Grosupljega do Kočevja skupaj z davkom ocenili na nekaj manj kot sto milijonov evrov. Potniški promet do Kočevja bo po končanju zadnjih prenovitvenih del po skoraj pol stoletja vnovič možen sredi prihodnjega leta, so dodali. Gradbeni del modernizacije proge Grosuplje-Kočevje oz. drugo prenovitveno fazo, ki je obsegala prenovo odseka med Ribnico in Kočevjem, so končali konec preteklega leta in s tem v gradbenem smislu končali prenovo vse kočevske železniške proge.
Zdaj se ukvarjajo še z zadnjo oz. s tretjo prenovitveno fazo, ki obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov, pojasnjujejo na direkciji. Z zaključkom teh del bo omogočen še potniški promet.

Gradbena dela druge prenovitvene faze so obsegala nadgradnjo 12,2-kilometrskega odseka železniške proge Ribnica-Kočevje, prenovo železniške postaje Kočevje, ureditev postajališča Stara Cerkev, izvedbena dela na postajah Ribnica, Ortnek in Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk in Spodnja Slivnica, ureditev nivojskih prehodov in kočevskega podvoza.

Zadnji del prenove obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni železniški progi Grosuplje-Kočevje oz. njihovo vgradnjo na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica in Kočevje, vgradnjo telekomunikacijskih naprav na postajališčih Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Stara Cerkev in na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica, Kočevje, ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov.

Država naj bi za prenovitvena dela druge faze z aneksom za dodatna dela skupaj z davkom odštela nekaj manj kot 15,4 milijona evrov. Vrednost zadnjega dela prenove oz. nadgradnje so ocenili na 19 milijonov evrov. Prenova odslužene kočevske železnice sicer poteka od leta 2008. Prvih 26 kilometrov proge odseka Grosuplje-Ortnek so prenovili do leta 2011, leta 2013 je sledila nadgradnja devetkilometrskega odseka Ortnek-Ribnica.