Minister Zdravko Počivalšek je ob odprtju šeste Konference slovenskih izvoznikov uvodoma izpostavil spodbudne gospodarske kazalnike. BDP se je lani realno zvišal za 4,5 odstotka, izvoz pa se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 8,7 odstotka, na 8,2 milijarde evrov.

Res pa je, da se gospodarska rast na mednarodnih trgih zaradi merjenja moči velesil v zadnjem času umirja, kar vpliva tudi na slovensko gospodarstvo, je dejal minister.

"Kljub vsemu ostajam optimist in verjamem, da so slovenska podjetja na morebitne težave dobro pripravljena," je poudaril. Po njegovih besedah nas lahko z optimizmom navdaja to, da agencija za okolje trenutno obravnava več kot sto vlog, povezanih s pomembnimi naložbami.

Spomnil je, da 80 odstotkov izvoza opravimo v države EU-ja, izvaža pa le manjši del slovenskih podjetij. Med cilji, ki bi jih morali zasledovati, so tako po njegovih besedah povečanje števila izvoznikov in razpršenosti izvoza ter izkoristek tržnih niš z visokotehnološkimi proizvodi in storitvami. Spomnil je na cilje, ki so si jih zastavili za leto 2025.

Slovensko gospodarstvo naj bi takrat ustvarjalo 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in izvoz v vrednosti 50 milijard evrov, povprečna bruto plača pa bi znašala 2000 evrov. "Verjamem, da te cilje s skupnimi močmi lahko dosežemo," je poudaril.

Vlada se po njegovih besedah zaveda pomena spodbujanja podjetij pri povečevanju dodane vrednosti. To lahko dosežejo z internacionalizacijo, digitalizacijo ter ustreznimi vlaganji v raziskave in razvoj. Pri tem je izpostavil sprejeti zakon o spodbujanju naložb in različne finančne spodbude, ki so na voljo podjetjem.

"Raziskave kažejo, da digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje od primerljivih podjetij brez ustreznih digitalnih tehnologij," je poudaril in dodal, da bo vlada do leta 2023 namenila skupno 23 milijonov evrov za program digitalizacije – med drugim za spodbude podjetjem za digitalno preobrazbo. "Pozabiti ne smemo niti na pomen vlaganj v raziskave in razvoj, ki so eden ključnih dejavnikov za krepitev konkurenčne sposobnosti podjetij in zviševanje dodane vrednosti," je dodal Počivalšek.

Trgovinske vojne povzročajo negotovost

Na umirjanje gospodarske rasti je opozoril tudi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. "Kazalniki kažejo na precej veliko negotovost, eden glavnih razlogov za to pa so trgovinske vojne," je dejal. Pomemben dejavnik je po njegovih besedah tudi preobrat na področju tržnih obrestnih mer. "Vsi so pričakovali, da se bodo zvišale, a bo očitno ravno nasprotno," je dejal. To po njegovih besedah kaže na neučinkovitost monetarnih politik.

V času negotovih razmer je po Svilanovih besedah ključno, da podjetja ohranijo odprte poti do kupcev in ohranijo vrednost izvoza. Direktor družbe Altradius, ki med drugim ponuja zavarovanje kreditnih tveganj, za področje Avstrije, Madžarske, Romunije in jugovzhodne Evrope Franz Maier je poudaril tudi pomen vnaprejšnje realne ocene tveganj in čim boljše priprave nanje.

Poudaril je, da sta na področju mednarodne trgovine politika in gospodarstvo tesno povezana, zato podjetja tveganj, ki izhajajo iz političnih napetosti, ne smejo zanemariti. Vseeno pa je ključno, da se osredotočajo predvsem na posel, je še dodal.