Newyorški Dow Jones je v petih dneh izgubil 178 točk oziroma 0,7 odstotka, indeksa S&P 500 in Nasdaq pa dober odstotek. Vlagatelji so bili občutljivi na vsako informacijo, povezano s
Fedovim sestankom 30. in 31. julija. Ko je prvi mož Fedove podružnice v New Yorku John Williams v soboto vlival upanje na znižanje obrestne mere za 50 bazičnih točk, so šli indeksi navzgor, kot je v petek Wall Street Journal poročal, da se bo cena denarja znižala le za četrtino odstotne točke, pa so kupci spet nekoliko izgubili pogum. Petkovo dogajanje na terminskih trgih kaže, da je le 23-odstotna verjetnost, da bo Fed obresti znižal za pol odstotne točke. Dan prej je bila ta verjetnost že več kot 70-odstotna.

25 ali 50?
Ker se najpomembnejša centralna banka sveta pripravlja na prvo znižanje obresti po desetletju, bodo tudi naslednji dnevi v znamenju ugibanj, kaj namerava storiti Fed. "Bolje, da preventivno ukrepamo, kot da gre kaj hudo narobe," je v četrtek med drugim povedal John Williams, kar so si mnogi razlagali kot napoved večjega spusta obresti od klasičnih 25 bazičnih točk. Čeprav bi delniškim trgom prijalo, da bi bile obresti čim nižje (to namreč pomeni manj stroškov za podjetja in s tem večje dobičke, pa tudi varčevalci se ob nizkih obrestih hitreje odločajo za delniške naložbe), pa je po drugi strani (pre)hitro nižanje obresti lahko tudi znak, da je Fed močno zaskrbljen nad gospodarskim stanjem, kar seveda za delniške indekse ni dobro.

Microsoftovo najboljše poslovno leto
Medtem se nadaljuje sezona objav poslovnih rezultatov drugega četrtletja. Dobički podjetij, ki so vključeni v indeks S&P 500, naj bi se zvišali za en odstotek. Med tistimi, ki so presegli pričakovanja, je zelo opazen Microsoft. Uspelo mu je že deveto zaporedno trimesečje, ko so se prihodki povečali vsaj za deset odstotkov. V celotnem poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija, je sicer Microsoft prihodke povečal za 14 odstotkov (na 125,8 milijarde dolarjev), dobiček (39,2 milijarde) pa je več kot podvojil. Po najboljšem poslovnem letu v zgodovini ni nič čudnega, če so delnice letos pridobile že okrog 35 odstotkov, tržna kapitalizacija pa znaša več kot tisoč milijard dolarjev.

Precejšen tedenski padec cen nafte
Cene nafte so se v petek, ko je Iran v Hormuški ožini zasegel britanski tanker, zvišale, kar je nekoliko omililo precej visoke tedenske izgube. Ameriška lahka nafta WTI je od ponedeljka
izgubila sedem odstotkov, brent pa dobrih pet odstotkov, in to čeprav so upravljavci premoženja in hedge skladi drugi teden zapored povišali vrednost bikovskih stav na cene nafte. Precejšen padec zato lahko povezujemo s slabšimi ocenami o prihodnjem povpraševanju po nafti. Mednarodna agencija za energijo je na primer sporočila, da je svojo oceno rasti povpraševanja po nafti za letos z 1,2 milijona sodov dnevno znižala na 1,1 milijona. Razlog za to so predvsem trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko.

Zlato v petek na šestletnem vrhu
Na trgu plemenitih kovin je svojih pet minut dočakalo srebro. Na tedenski ravni se je cena povzpela za več kot šest odstotkov (največ po juliju 2016) in presegla 16 dolarjev za 31,1-
gramsko unčo. Zlato je v petek dopoldne pri 1.453 dolarjih za unčo doseglo šestletni vrh, a je nato zaradi unovčevanja dobičkov in nekoliko močnejšega dolarja (posledica pričakovanj, da bo Fed le za 0,25 odstotne točke znižal obresti) sledil padec do 1.420 dolarjev. Bitcoin je v prvi polovici tedna zaradi negotove prihodnosti Facebookove kriptovalute libro (uradne oblaste so, milo rečeno, do tega projekta zadržane) strmo padel (vse do 9.160 dolarjev), a nato spet "osvojil" mejo 10 tisoč dolarjev. V nedeljskem jutru je bil bitcoin vreden okrog 10.600 dolarjev.