V naši panogi zvoni rdeči alarm, je dejal predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek in poudaril, da panoga ustvari 7 odstotkov BDP-ja. "Sektor cestnega prometa in logistike pa ustvarja 17 odstotkov BDP-ja." Težav je sicer več, a je Pišek kot ključno izpostavil nelojalno konkurenco. "V cestnem prevozu se je v Sloveniji lani ustanovilo 400 podjetij, večinoma tujih, saj je pri nas enostavno ustanoviti podjetje. Ti prevozniki potem mečejo v Evropi slabo luč na celotno slovensko konkurenco."

Ta slamnata podjetja imajo, tako Pišek, zaposlene iz nekdanjih republik SFRJ-ja. "Na enem nabiralniku je 100 podjetij, kar ni normalno, in ko pozivamo odgovorne, naj preverijo ta podjetja, pa dobimo odgovor, da so kadrovsko podhranjeni." Pišek je poudaril, da so že pred dvema letoma s predstavniki ministrstev uskladili zakonodajne spremembe, ki bi onemogočale tako lahkotno registracijo podjetij, a do sprememb na koncu ni nikoli prišlo.

Vsi bi žemlje, nihče pa ne bi gledal tovornjakov
Druga težava, na katero je opozoril Pišek, so čakalne vrste na mejnih prehodih, kar je spet povezano s kadrovsko podhranjenostjo policije. "Odgovor GPU-ja, ki smo ga prejeli, je bil, da imajo razpise, a se ljudje ne prijavljajo nanje, zdaj naj bi prosili vlado, da bi ponovno aktivirali policiste." Tretja težava je pretočnost na slovenskih cestah, saj jih je vse več takih, na katerih je tovorni promet prepovedan. "Nihče ne bi imel tovornjakov, vsi pa bi imeli sveže žemlje pred vrati in velike televizorje, a tega ne vozijo droni naokoli."

Pišek je to ponazoril s primerom, da je bil pred kratkim obveščen, da se na nekaterih lokalnih cestah podpisujejo peticije za odpravo tovornega prometa. "Nam prevoznikom je v interesu, da prevozimo po daljši poti, saj smo plačani po kilometrini, a potem bodo tudi vse dobrine dražje." Pišek je ob tem dodal, da tu spet trčijo na problem nelojalne konkurence, ki ponuja prevoze po ceni, s katero se ne dajo pokriti vsi stroški in dajatve.

Odnos do prevoznikov je, tako trdi Pišek, nazorno prikazan tudi na primerih glob za napake pri cestninjenju. Pred elektronskim cestninjenjem je moral voznik sam opredeliti število osi in v praksi je prihajalo do nenamernih napak. "Globa za to pa je 800 evrov in bremeni voznika. Si predstavljate? Družina je cel mesec lačna zaradi napačno stisnjenega gumba. V Avstriji je kazen za to med 80 in 100 evri."

"Vse evropske države imajo spodbude za prevoznike"
Milan Slokar iz sekcije za blagovni transport pri GZS-ju je poudaril, da imajo vse evropske države spodbude za prevoznike, ki jih uporabljajo za nove tehnologije in ekološka vozila. "Mi bi radi, da bi nam država prisluhnila hitreje in bolj dinamično, saj se transport vsak dan spreminja. Mi posredujemo državi predloge rešitev, a odgovora običajno ne dobimo."

Slokar je ob tem dejal, da bi morali država in državni organi, ki urejajo promet, enotno presojati, kje si želijo tovornjake in kje ne. "Država bi morala jasno opredeliti, kaj je tranzit in kaj je notranji promet." Slokar je bil kritičen tudi do trošarin na gorivo, ki ga slovenski in tuji prevozniki kupujejo v tujini, kjer je gorivo cenejše. "Avstrijska država in podjetja so se temu takoj prilagodila in zdaj tam natakamo ceneje. Zasebni črpalkarji pa nam dodajajo še dodatne popuste in trošarine ostajajo v Avstriji."

Postopki zaposlovanja tujcev so predolgi
Prevoznik Boštjan Rojko je ob tem dejal, da so velike težave pri zaposlovanju tujcev. "Težava se kaže v sporazumu z BiH-om, saj so ti postopki zelo dolgi." Rojko je dejal, da v Sloveniji ni kadra, ki bi opravljal to delo. Po sporazumu z BiH-om pa postopek urejanja dovoljenj traja dva meseca. "V Nemčiji je mogoče zaposliti voznika v tednu dni."

Problem so tudi slamnata podjetja, ki delavce, tako Rojko, zavajajo in jim ponujajo različne stvari. "Ta podjetja iz tujine jih plačujejo tudi v gotovini, kar za nas, ki poslujemo po predpisih, ne pride v poštev." Rojko je ob tem dejal, da je težava tudi v pomanjkljivem nadzoru nad zaposlovanjem delavcev. Tako v praksi prihaja do primerov, da se delavci nenadzorovano zaposlujejo v slamnata podjetja. "Delavec se zaposli pri preverjenem podjetju, nato pa gredo s fiktivno odpovedjo na zavod in se zaposlijo pri teh slamnatih podjetjih, medtem ko mora preverjeni delodajalec iti skozi postopke odjavljanja."

Dvojna strojna oprema za preverjanje vozovnic
V imenu prevoznikov potnikov Peter Mirt je ob tem dejal, da so tudi tu težava nelojalna konkurenca. "Na mednarodni relaciji bi morali obe državi sorazmerno zagotavljati prevoze. Zdaj pa so podjetja iz republik nekdanje Jugoslavije pri nas registrirala podjetja in so naša podjetja izrinili iz teh linij." Mirt je ob tem poudaril, da je težava tudi mejni nadzor, kjer je infrastruktura neurejena, policisti pa izpraznijo avtobuse, ne glede na to, da so na avtobusu otroci. "So tudi druge možnosti, recimo mobilni pregledovalniki dokumentov, a nas nihče ne posluša."

Dotaknil se je tudi javnega potniškega prometa, na katerem, tako Mirt, Slovenija nima strategije. "Bile so ideje o skupni vozovnici, a se je spet vse ustavilo." Prav tako je Mirt poudaril tudi, da zaman čakajo na razpis za koncesionarje. Trenutni sistem je tudi neprijazen do majhnega prevoznika, ki mora plačevati tudi stroške dvojne strojne opreme, saj zakonodaja določa, da morajo uporabljati tako staro opremo pred uvedbo integrirane vozovnice kot tudi novo za preverjanje vozovnice. "Ne želimo nečesa, kar je nemogoče, ampak ponujamo rešitve, želimo pa si izboljšati sobivanje z vsemi državljani in potniki." Mirt je ob tem dejal, da je v Evropi opažati, da vse države ščitijo svoje prevoznike in omejujejo tuje. "Pri nas je pa ravno nasprotno, saj opažamo, da nas država bolj obremenjuje kot tujega prevoznika."

Od tranzita moramo imeti več kot le onesnaženje
Pišek je ob tem dejal, da bo Slovenija glede na svojo lego vedno imela tranzit, želijo pa si, da bi od tega imelo kaj tudi slovensko gospodarstvo. "Zato bi morali tudi razmišljati o gradnji majhnih logističnih centrov ob avtocestah." Dodal je, da je potrebna tudi davčna politika, ki bi od tega tranzita prinesla nekaj v davčno blagajno, ne pa samo onesnaženja.