"V Sindikatu novinarjev Slovenije ugotavljamo, da so državni nadzorniki svoj posel opravili črkobralsko, vsak v okviru svojih pristojnosti, sama ureditev pa je pomanjkljiva in ne omogoča učinkovite presoje vplivov lastništva in koncentracije na javni interes v obveščenosti državljanov ter na raznolikost in pluralnost medijskega trga," so prepričani v sindikatu.

Kritični so namreč tudi do presoje ministrstva za kulturo, ki je v predhodnem postopku zeleno luč prižgalo že lani. Gre za predhodno soglasje o pridobitvi lastniškega deleža Večera in Dnevnika v družbi DV mediji, ki bo šele ustanovljena, ministrstvo za kulturo pa ga je izdalo že lanskega decembra.

Kot so opozorili, je ministrstvo za kulturo presojalo lastniško koncentracijo Skupine Večer in Dnevnika v še ne ustanovljeni družbi DV mediji, varuh konkurence pa je ugotavljal skladnost s pravili konkurence pridobitve skupnega nadzora podjetij 2HT invest in Dnevnik nad podjetjem Časnik Večer v skladu z nameravano koncentracijo, ki bo nastala na podlagi junija lani sklenjene predpogodbe o združitvi dejavnosti časopisnega založništva Večera in Dnevnika ter njunih spletnih strani.

Poleg tega se je od predhodnega soglasja ministrstva za kulturo do odločitve agencije spremenil položaj družbe, o kateri je odločalo ministrstvo. Družba 2HT invest, katere lastnika sta tudi lastnika Večerovih podjetij Sašo Todorović in Uroš Hakl, je namreč prodala odvisna podjetja, ki so izdajala revije Večera in Podjetje za informiranje Murska Sobota.

V agenciji so tako, kot še izpostavljajo, tokrat Večer kategorizirali kot regionalni časopis splošnoinformativne vsebine, pri presojanju pred 11 leti v primeru združevanja z Delom pa so ga uvrstili med nacionalne dnevnike.

Ministrstvo za kulturo zavrnilo udeležbo novinarskih organizacij

Ne glede na dolgotrajne in morda tudi izčrpne postopke v sindikatu menijo, da nadzorniki niso odgovorili na ključna vprašanja potencialnih tveganj za javni interes na področju medijev, ki se bodo brez dvoma povečala. "Ministrstvo za kulturo je zavrnilo udeležbo novinarskih organizacij v postopku izdaje predhodnega mnenja, lastniki o nameravani združitvi deloma informirajo zaposlene in njihove zastopnike, o posledicah nameravane združitve za zaposlene pa tudi še niso omogočili socialnega dialoga," je opozoril sindikat.

Ob tem so dodali, da so lastniki zaposlenim povedali, da bodo podrobneje seznanjeni z združevanjem, ko bodo nadzorni postopki države opravljeni. "Zdaj so in republiški sindikat ponovno opozarja, da zaposleni v matičnih družbah ne smejo ostati zgolj kolateralna škoda lastniških konsolidacij, marveč naj lastniki omogočijo, da bodo v združevanju lahko sodelovali kot enakovreden socialni partner. Država je o javnem interesu združevanja odločila, novinarji bomo morali tudi zanj poskrbeti sami v razmerjih z izdajateljem in delodajalcem," so dodali.