Na ministrstvu za finance za zdaj nastalega položaja uradno ne komentirajo. Neuradno pa je slišati, da naj bi država v četrtek nadaljevala izdajo dolarske obveznice. Ta naj bi po neuradnih podatkih, ki jih navajajo tudi mediji, ob velikem povpraševanju do prekinitve tik pred objavo spremenjene ocene Moody's potekala zelo dobro.

Poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države predtem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.
Večjih skokov zahtevanih donosov najbrž ne bo
Bonitetna hiša Moody's je namreč danes bonitetno oceno Slovenije sklestila na raven špekulativnih vrednostnih papirjev, in sicer na Ba1 ali med t. i. "junk bonds". Po poročanju portala Finance.si finančni minister Uroš Čufer za znižanje bonitetne ocene ni vedel, čeprav so države praviloma o spremembi obveščene 12 ur prej.
Previsoka obrestna mera
Da je 6,125-odstotna obrestna mera, kolikor se je v prekinjeni izdaji zahtevalo, previsoka, je za Odmeve ocenil finančni analitik Igor Erker. Izpostavil je tudi Italijo, ki ima podobne težave, a so zahtevani donosi nižji, saj so začeli reševati nekatere težave. Poudaril je, da 6,1-odstotni zahtevani donos za vlagatelje najverjetneje ne bo več dovolj, a drastičnega dviga proti sedmim odstotkom ne pričakuje.
Analitik Andraž Grahek pa je za 24ur.com znižanje bonitete označil za svojevrsten škandal. Po njegovih besedah vlagatelji menijo, da Slovenija pri izdaji obveznic ni bila iskrena in da obstaja vtis, da so na ministrstvu za finance vedeli za možnost reza bonitete. A so se bali, da bodo izgubili dostop do ameriškega trga, in so zato šli predhodno na trg. V prihodnjih dneh se bo tako iskalo krivca za nastali položaj, je dejal.
Po poročanju Wall Street Journala naj bi se prodaja slovenskih obveznic nadaljevala po 1. maju. Finančni portal Bloomberg pa je v obširnem članku zapisal, da se Slovenija z obsegom slabih bančnih posojil, ki dosega 20 odstotkov BDP-ja, ne more izogniti pomoči EU-ja, ki bi po oceni banke Bank of America Merrill Lynch verjetno znašala okoli osem milijard evrov.
Odziv je bil dober
Po poročanju medijev bi Slovenija danes morala izdati petletne dolarske obveznice in desetletne obveznice z referenčnimi oz. začetnimi pribitki pri petih odstotkih oz. 6,125 odstotka. Pri izdaji obveznic Sloveniji sicer pomagajo BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan. Povpraševanje naj bi bilo po neuradnih informacijah, ki so jih navajali mediji, zelo močno in naj bi sredi popoldneva doseglo že šest milijard dolarjev. Izdaja naj bi tako potekala dobro.
V ponedeljek se je sicer v Londonu sklenil niz sestankov z mednarodnimi vlagatelji, na katerih je Slovenija s finančnim ministrom na čelu preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih.