Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, ugotavlja Umar. Foto: Pixabay
Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, ugotavlja Umar. Foto: Pixabay

Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila rast v medletni primerjavi spet znatno višja kot v povprečju evrskega območja. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, ugotavlja Umar.

Evro, denar
Statistiki opažajo rast v vseh skupinah izdatkov gospodinjstev, največjo pa za trajne proizvode, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati. Foto: Pixabay

Inflacija v evrskem območju se je novembra povzpela na 0,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke nad oktobrsko in najvišje v zadnjih 31 mesecih, kaže prva napoved evropskega statističnega urada Eurostat. Najvišjo rast so imele cene storitev, medtem ko so se cene energije znižale za 1,1 odstotka.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je bila v tretjem četrtletju 7,3 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v drugem četrtletju in 1,3 odstotne točke manj kot v tretjem četrtletju lani, je sporočil državni statistični urad.

V tretjem četrtletju je bilo delovno aktivnih 923.000 ljudi, kar je 4000 več kot v prejšnjem četrtletju. Število anketno brezposelnih se je znižalo za 5000 na 73.000. Število neaktivnih je ostalo enako kot v drugem četrtletju, bilo jih je 761.000. Od oseb, ki so bile v drugem četrtletju brezposelne, jih je v tretjem četrtletju 24 odstotkov postalo delovno aktivnih, 56 odstotkov jih je ostalo med brezposelnimi, 20 odstotkov pa se jih je pomaknilo med neaktivne, so še dejali na SURS-u.

Zmerna rast gospodarske dejavnosti
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je medtem v tretjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,7 odstotka. K rasti še naprej ugodno prispeva zasebna poraba gospodinjstev, prav tako izvoz, katerega rast pa se upočasnjuje, ocenjujejo državni statistiki in dodajajo, da se je BDP (popravljen za vpliv sezone in število delovnih dni) v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za en odstotek, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za tri odstotke. V dosedanjih treh četrtletjih leta 2016 se je obseg BDP-ja povečal za 2,6 odstotka.

Izvoz se je v tretjem četrtletju okrepil za 5,4 odstotka, uvoz pa za 4,5 odstotka. "Stopnje rasti tako uvoza kot izvoza so bolj umirjene kot v preteklem četrtletju, podobne smo imeli v drugi polovici leta 2015 in v prvem četrtletju letos," je na novinarski konferenci pojasnila Romana Korenič iz statističnega urada in dodala, da se je zaradi višje stopnje rasti izvoza kot uvoza zunanjetrgovinski presežek povečal in h gospodarski rasti prispeval 1,1 odstotne točke.

Gospodinjstva povečujejo izdatke za trajne proizvode
Domača poraba se je v tretjem četrtletju povečala za 1,8 odstotka, predvsem na račun končne porabe (+2,5 odstotka), medtem ko so se bruto naložbe zmanjšale za 0,4 odstotka. Zasebna poraba gospodinjstev se je v tretjem četrtletju povečala za 2,6 odstotka. Statistiki opažajo rast v vseh skupinah izdatkov gospodinjstev, največjo pa za trajne proizvode, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati. "To ni presenečenje," je dejala Koreničeva in dodala, da gospodinjstva povečujejo izdatke za trajne proizvode že dve leti in v preteklih četrtletjih so bile te stopnje rasti celo višje.

Ministrstvo veselijo spodbudni podatki
Z ministrstva za finance so ob tem sporočili, da jih ti spodbudni podatki veselijo. "Še posebej nas veseli, da se krepi zasebna poraba, da izvoz kljub negotovim razmeram v svetu ohranja čvrsto rast in da se število brezposelnih znižuje, število delovno aktivnih pa povečuje," so zapisali.

Ministrica Mateja Vraničar Erman je ob tem dejala: "Prepričana sem, da je stabilno fiskalno okolje podlaga za stabilno poslovno okolje, ki lahko pripomore k rasti investicij, ustvarjanju novih delovnih mest in nadaljnjemu razvoju."

Minimalna inflacija: na letni ravni 0,6-odstotna
Cene življenjskih potrebščin so se novembra na letni ravni zvišale za 0,6 odstotka, na mesečni pa je bila rast minimalna oz. 0,1-odstotna. Cene so na mesečni ravni povečala dražja oblačila, goriva in maziva, na letni ravni pa dražja živila, so še sporočili s statističnega urada.

Mesečno inflacijo so višala dražja oblačila ter goriva in energija, blažilo pa jo je cenejše sadje. K letni inflaciji so največ prispevali dražja živila. V tej skupini so se najbolj podražili sadje ter gazirane in negazirane pijače. Inflacijo pa so blažile nižje cene osebnih avtomobilov in cenejša daljinska energija.

Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila rast v medletni primerjavi spet znatno višja kot v povprečju evrskega območja. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, ugotavlja Umar.

Inflacija v evrskem območju se je novembra povzpela na 0,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke nad oktobrsko in najvišje v zadnjih 31 mesecih, kaže prva napoved evropskega statističnega urada Eurostat. Najvišjo rast so imele cene storitev, medtem ko so se cene energije znižale za 1,1 odstotka.

Zmerna gospodarska rast
Zmerna gospodarska rast