V Agenciji za zavarovalni nadzor poudarjajo, da stresni testi niso podlaga za neposredno ukrepanje, niso nadgradnja kapitalskih zahtev in niso podlaga za zahteve po povečanju kapitala pri tistih subjektih na trgu, ki na dan 31. december 2013 ne izkazujejo dovolj kapitala ali ki pri preverjanju različnih scenarijev ne dosegajo zahtevanega kapitala. Foto: EPA
V Agenciji za zavarovalni nadzor poudarjajo, da stresni testi niso podlaga za neposredno ukrepanje, niso nadgradnja kapitalskih zahtev in niso podlaga za zahteve po povečanju kapitala pri tistih subjektih na trgu, ki na dan 31. december 2013 ne izkazujejo dovolj kapitala ali ki pri preverjanju različnih scenarijev ne dosegajo zahtevanega kapitala. Foto: EPA

V povprečju zavarovalnice namreč izkazujejo 80-odstotni presežek kapitala nad zahtevanim v okviru nove zavarovalniške direktive Solventnost II, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2016, kažejo evropski testi.

Na dan 31. december 2013 le dve družbi - sicer ni znano, kateri - ne izkazujeta kapitalske ustreznosti. Njun skupni primanjkljaj znaša štiri milijone evrov, to je 0,2 odstotka celotnih sredstev, ki jih imajo zavarovalnice na voljo za zagotavljanje solventnostnega kapitala.

Agencija za zavarovalni nadzor poudarja, da pri omenjenih zavarovalnicah ne gre za materialna odstopanja, ki jih družbi sami, s poslovanjem ali s povečanjem kapitala, ne bi mogli zagotoviti. V določenem delu je ta primanjkljaj že odpravljen.

Celovit test kapitalske ustreznosti
Pri preverjanju kapitalske ustreznosti je sodelovalo vseh 16 zavarovalnic in pozavarovalnic, pri stresnih testih pa 15 družb. Ena od zavarovalnic je namreč sodelovala pri stresnih testih v okviru mednarodne zavarovalniške skupine, katere članica je.

Agencija za zavarovalni nadzor je tako prvič celovito preverila kapitalsko ustreznost.

Testi na podlagi več scenarijev
Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je v okviru stresnih testov pripravil več scenarijev, dva tržna in še nekaj drugih (scenariji katastrofe, scenariji življenjskih zavarovanj, stresni test nizkih obrestnih mer ...). Zavarovalnice so morale po zahtevi Agencije za zavarovalni nadzor opraviti stresna testa na podlagi obeh tržnih scenarijev, druge scenarije pa po lastni presoji.

Čim slabše razmere, več zavarovalnic v težavah
Slovenske zavarovalnice dobro obvladujejo tveganja, ki izhajajo iz njihove osnovne dejavnosti (zavarovalna tveganja), so pokazale analize, najbolj pa so občutljive na tržna tveganja. Pri scenariju, ki predvideva hudo poslabšanje razmer na finančnih trgih, šest od 15 zavarovalnic izkazuje primanjkljaj solventnostnega kapitala, pri manj strogem scenariju pa od 15 družb samo še tri izkazujejo primanjkljaj kapitala.

Zavarovalnice se odzivajo tudi na spremembe v obrestnih merah. Po t. i. japonskem scenariju, ki upošteva dolgoročno okolje nizkih obrestnih mer, dve zavarovalnici od 11 sodelujočih izkazujeta potencialni primanjkljaj kapitala, prav tako dve sta potencialno kapitalsko podhranjeni pri obratnem scenariju z dvigom obrestnih mer.

Izplačila niso ogrožena
Odstopanja pri tržnih tveganjih so obvladljiva in ne ogrožajo zmožnosti izplačil obveznosti iz zavarovalnic pogodb, povzema Agencija za zavarovalni nadzor. Slovenske zavarovalnice so tudi v operativnem smislu razmeroma dobro pripravljene na novo evropsko zavarovalniško direktivo Solventnost II, saj so obsežne evropske stresne teste opravile v razmeroma kratkem času.

Pri stresnih testih so sodelovale vse članice EU-ja in Norveška, delno pa sta sodelovali tudi Švica in Islandija. Cilj Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine je bil, da v okviru testov preseže vsaj 50 odstotkov tržnega deleža na posameznem trgu in ta cilj je bil presežen.