Resda so v New Yorku delniški indeksi v petek prav zaradi strahu pred recesijo padli za več kot odstotek, toda v prvih dveh dneh novega tedna so se spet obrnili (rahlo) navzgor. Donosnost trimesečne ameriške obveznice je prvič po letu 2007 presegel donosnost dolgoročne desetletne obveznice (v finančnem besednjaku govorimo o invertni krivulji donosnosti). Ko se to zgodi, naj bi po podatkih Bank of America trajalo od 9 do 66 mesecev, v povprečju pa 27 mesecev, do nove recesije. Zgodovina pravi, da ob tem svarečem signalu na obvezniškem trgu ni smiselno zbežati iz delniških naložb: analiza banke Credit Suisse je pokazala, da delnice v ZDA v 18 mesecih po pojavu invertne krivulje povprečno pridobijo 15 odstotkov, "težave" pa se začnejo šele 24 mesecev potem. Tri leta po invertni krivulji je tako indeks S & P 500 le še za dva odstotka v plusu.

Zadnja recesija dve leti po invertni krivulji
V zadnjih 50 letih je v ZDA vedno, kadar je donosnost kratkoročnih obveznic presegla donosnost dolgoročnih, sledila recesija. Zadnja recesija leta 2008 je nastopila dve leti po tem, ko je (30. decembra 2005) donosnost dveletne obveznice zrasla nad donosnost desetletne vladne obveznice. V teh dveh letih je S & P pridobil zajetnih 17 odstotkov, Wall Street pa je začel "krvaveti" šele 30 mesecev po invertni krivulji 2005. Samo ugibamo lahko, kaj se bo zgodilo tokrat. Letos so vlagatelji vse strahove uspešno potisnili na stran. Od božičnega večera, ko je decembrski pesimizem dosegel vrhunec, je newyorški delniški trg poskočil za več kot 20 odstotkov, v petek pa resda doživel manjši pretres, saj so besede ameriške centralne banke zbujale neprijetne občutke. Fed namreč letos očitno ne bo več višal obresti, potem ko je še decembra vladalo prepričanje, da bo obresti v letu 2019 privil dvakrat. Se tudi Fed boji česa hujšega?

Presenetljiva rast indeksa Ifo
Podobno je v Evropi. Evropska centralna banka letos verjetno še ne bo začela cikla višanja obresti, ampak napoveduje nove likvidnostne ukrepe. V primeru recesije bo imela Evropska centralna banka precej zvezane roke, saj so obresti še vedno ničelne. K sreči naj bi se nemškemu gospodarstvu, ki se je v drugi polovici leta 2018 za las izognilo recesiji, obetali malce lepši časi. Najpomembnejši konjunkturni indeks Ifo (izračunavajo ga na podlagi ankete med 9.000 podjetniki) je namreč marca kljub slabšim makroekonomskim podatkom in nevarnosti kaotičnega brexita porasel na 98,7 točke, potem ko je bil februarja vreden 98,7 točke. Pred tem je njegova vrednost šest mesecev zapored nazadovala. Inštitut Ifo Nemčiji sicer za letos napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, potem ko je lani BDP v največjem evropskem gospodarstvu porasel za 1,4 odstotka.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 26. marec, ob 21.00:

.

Krkine delnice najvišje po lanskem juliju
Na evropskih borznih parketih je v torek prevladoval optimizem. Delnice medijskih podjetij so se podražile za okrog odstotek, potem ko so EU-poslanci podprli direktivo o avtorskih pravicah. Frankfurtski DAX30 (11.419 točk) je pridobil dve tretjini odstotka. Delnice finančne družbe Wirecard so poskočile za skoraj 30 odstotkov, saj je težko pričakovano poročilo pravnih izvedencev v Singapurju ovrglo sume o nepravilnostih, s katerimi se je letos soočal Wirecard. Tudi indeks Ljubljanske borze SBITOP (874 točk) se je malce zvišal. Tečaj Krkinih delnic je pri 59 evrih dosegel najvišjo vrednost po juliju. Čisti dobiček novomeškega farmacevta se je lani zvišal za 14 odstotkov, na 174 milijonov evrov. Evro je zdrsnil na 1,128 dolarja, nafta pa se je včeraj podražila in je povsem blizu letošnjega vrha. Za 159-litrski sod ameriške lahke nafte je bilo treba plačati tudi več kot 60 dolarjev.