Celotni svetovni dolg (vključene so države, občine, podjetja in gospodinjstva) se je v letih nenormalno ohlapne denarne politike povzpel s 172 bilijonov (tik pred krizo) na zdajšnjih 250 bilijonov dolarjev. Še bolj alarmantno je, da so se prek vseh razumnih meja razpasla tveganja na trgu posojil s finančnim vzvodom (leveraged loans). Gre za posojila, ki jih banke podeljujejo zadolženim podjetjem, ki imajo nizke bonitetne ocene in visoko razmerje med dolgom in premoženjem. Posojila dobiva vedno več podjetij, ki so na robu investicijskega statusa oziroma imajo celo že oceno "junk", to pa zgovorno govori o tveganjih na tem trgu. "Ta trg je prevrednoten," opozarja Claudio Borio z Banke za mednarodne poravnave (BIZ) s sedežem v Baslu.

Vedno več "zombijevskih" podjetij
Tudi centralne banke so zaskrbljene. Pri Bank of England so potegnili vzporednice z zloglasnimi drugorazrednimi hipotekarnimi posojili, katerih padec je bil pred desetletjem sprožilec velike finančne krize. Obseg posojil s finančnim vzvodom je že dvakrat večji kot je bila vrednost drugorazrednih hipotekarnih posojil, opozarja guverner Mark Carney. Vedno več je "zombijevskih" podjetij, katerih posel lahko poteka le do tedaj, ko so obrestne mere ničelne. Ko se bodo obresti začele višati, bodo takšna podjetja propadla, s seboj pa bi lahko na dno potegnila tudi upnike. Takšna spirala bi lahko usodno vplivala na svetovno gospodarstvo. K sreči se v naslednjih nekaj mesecih še ni bati takšnega poteka, saj bo Fed letos obresti verjetno privil le enkrat, pri ECB-ju pa višjih obresti še ni na vidiku.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 19. februar, ob 21.30:

Trump bi lahko podaljšal rok
Na Wall Streetu medtem še naprej prevladuje zmeren optimizem, saj vlagatelji s pozitivnimi občutki pričakujejo razplet ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanj. Mogoče je, da bo predsednik Trump rok, ki se izteče 1. marca, podaljšal. Indeks S&P 500 je v torek predvsem zaradi spodbudnih poslovnih rezultatov trgovca Walmarta pridobil 0,15 odstotka, dnevni vrh je "doživel" pri 2.787 točkah. Letos je za 11 odstotkov v plusu, s čimer je več kot nadoknadil globok decembrski padec. S&P je že peti dan zapored nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar je ugoden signal. V Frankfurtu je bil pribitek v torek minimalen (DAX30: +0,1 odstotka), glavna tema je bila morebitna uvedba 25-odstotnih ameriških carin na evropske avtomobile. Indeks konjunkturnih pričakovanj Zew se je februarja povzpel četrti mesec zapored, a ostaja globoko v minusu.

Paladij na zgodovinskem vrhu
Donosnost nemške desetletne obveznice znaša vsega 0,10 odstotka. Tudi preostale obveznice evropskih držav se dražijo (njihova zahtevana donosnost pa pada), saj pri ECB-ju razmišljajo, da bi bankam spet ponudili poceni dolgoročna posojila. Cene nafte so v ponedeljek dosegle letošnji vrh (brent: 66,83 dolarja), včeraj pa so se malenkost znižale. Opec se drži dogovora o nižjih kvotah črpanja, "pridna" je predvsem Savdska Arabija. Paladij se v lovu za rekordi še ni upehal. Zaradi šoka na ponudbeni strani se je cena povzpela vse do 1.491 za 31,1-gramsko unčo. Tudi zlato je v torek pridobivalo, podražilo se je za odstotek. Pri 1.341 dolarjih je doseglo najvišjo raven po lanskem 20. aprilu. Vzrok za bikovska gibanja so navzdol popravljene ocene o rasti vodilnih gospodarstev sveta, kar centralnim bankam onemogoča vodenje restriktivne denarne politike.