Turistov v Sloveniji je dovolj, kar pa ne moremo reči za gostinski in turistični kader. "Če pogledamo lansko leto, je primanjkovalo nekje 5.000 delavcev. Bojim se, da bo ta številka letos še bistveno večja," je povedala generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec.

Kader poskušajo uvoziti predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije: "Je pa tudi res, da imamo vedno več informacij, da se tudi tam bazen s kadri prazni. In se res že zaskrbljeno lahko vprašamo, kaj to pomeni za nas."

Napredoval, plača se je zniževala
Sogovornik Radia Slovenija, ki želi ostati neimenovan, je po več kot desetletju dela v slovenskem turizmu zdaj del avstrijskega turizma. Razlog je predvsem finančne narave, kjer ima zdaj še enkrat višjo plačo, čeprav je v primerjavi z delom v Sloveniji na nižjem delovnem mestu.

"Jaz sem deset let delal v istem podjetju. Sem sicer napredoval. Sem začel kot vodja recepcije, medtem prišel do pomočnika direktorja, s tem, da mi je plača skozi celoten čas ostala enaka, kar se tiče bruto osnove. Dejansko pa je bilo neto nižje, ker so nam počasi začeli jemati vse dodatke, ki smo jih imeli in so sicer bili izven teh kolektivnih pogodb."

Pravi, da pozna več kot 20 ljudi z Obale, ki so šli v tujino. "Ostajajo res tisti, ki so že starejši, težje zaposljivi, velikokrat tudi študenti. Pa tudi teh se več ne dobi, mi smo imeli strašne težave."

Breda Črnčec sicer vlogo države vidi tudi v tem, da bi takšne poklice naredila bolj privlačne. Kot veliko napako iz preteklosti pa izpostavlja deregulacijo na področju turističnih poklicev - kar pomeni, da za opravljanje na primer poklica natakarja ni potrebna posebna izobrazba, kar je povzročilo padec kakovosti.