Stavka v skupini Arriva se je končala s sporazumom, a za predsednika sindikata je pomenila tudi konec delovnega razmerja. Foto: SVAS
Stavka v skupini Arriva se je končala s sporazumom, a za predsednika sindikata je pomenila tudi konec delovnega razmerja. Foto: SVAS
Oglasna deska
Po zadnjem naroku na delovnem sodišču v oddelku Arrive, kjer je bil zaposlen Mesaroš, zbirajo podpise nestrinjanja med njegovimi nekdanjimi sodelavci. Imena in priimke delavcev, za katere pričakujejo, da se bodo z lastnoročnim podpisom izrekli proti izjavi, smo zakrili zaradi varovanja podatkov. Foto: MMC RTV SLO

Potem ko so v družbi Mesarošu izročili izredno odpoved, so uspešno izpodbili še začasno odredbo sodišča, obenem pa poteka tudi zbiranje podpisov, s katerimi nadrejeni želijo, da bi se zaposleni distancirali od Mesaroševih izjav.

Lanska stavka voznikov avtobusov v skupini Arriva Slovenija se je končala s sklenjenim dogovorom, a spremljajoče dogajanje potrjuje, da je stavka močno zaznamovala odnos delodajalca do predsednika SVAS-a Endreja Mesaroša. Dober mesec pred začetkom stavke so tako Mesarošu izredno odpoved vročili v nedeljo kar na avtobusu.

V odpovedi so mu očitali, da je blatil ugled podjetja, ko se je v izjavi za časnik Primorske novice spraševal o tehnični brezhibnosti avtobusov in ko je na seji parlamentarnega odbora za infrastrukturo dejal, da lahko delodajalci manipulirajo z delovnim časom. S tem naj bi Mesaroš znatno okrnil ugled in dobro ime podjetja, kaplja čez rob pa naj bi bila, ko sta kontrolorja na avtobusu odkrila potnico z vozovnico od Kopra do Izole, ki pa je trdila, da je vozniku plačala vozovnico do Bernardina. Delodajalec ob tem Mesarošu očita, da si je razliko v ceni, ki znaša 90 centov, prisvojil.

V Arrivi ocenjujejo, da so odnosi preveč načeti
V Obalni sindikalni organizaciji KS90 so že takrat ocenjevali, da gre v primeru Mesaroša za pritisk na sindikalno delovanje. Septembra je bil preklic odpovedi tudi ena izmed stavkovnih zahtev. Slednjo so ob strinjanju Mesaroša pozneje umaknili pred sklenitvijo dogovora, Mesaroš pa odpoved zdaj izpodbija po sodni poti.

Ob koncu lanskega leta je Mesaroš dosegel začasno odredbo delovnega sodišča, po kateri je delovno sodišče odločilo, da se učinkovanje odpovedi zadrži, Mesaroš pa vrne na delovno mesto do odločitve delovnega sodišča glede izpodbijanja odpovedi. V Arrivi so izkoristili zakonsko možnost in se zaradi načetih odnosov med družbo in Mesarošem raje odločili za plačevanje polovične plače, na delo pa ga kljub njegovi pripravljenosti niso pozvali.

Zbiranje podpisov nestrinjanja z Mesarošem
Pred tedni je sodišče po treh krogih pritožb zavzelo stališče, da Mesarošu ne bi nastala nepopravljiva škoda z odsotnostjo prihodkov, saj bo razliko, če bo sodišče presodilo, da je bila odpoved nezakonita, prejel. V slabšem položaju je po presoji sodišča njegov delodajalec, saj plačanih prispevkov v času začasne odredbe ne bi prejel, če bi sodišče na koncu presodilo v korist delodajalca. Po mnenju Damjana Volfa iz OSO-KS 90 to pomeni, da je začasna odredba v praksi zgolj mrtva črka na papirju.

Še več, v družbi očitno pričakujejo, da se bodo njegovi sodelavci od njegovih izjav odločno distancirali. Tako je po zadnjem naroku Mesaroš v izjavi za STA dejal, da bi lahko za očitani prekršek napačno prodane vozovnice v družbi odpustili vse zaposlene. Drugi dan pa se je na oglasni deski enote, v kateri je Mesaroš delal, znašel natisnjen novinarski prispevek, zraven njega pa list z napisom "Podpisani se ne strinjamo z izjavo predsednika Sindikata voznikov Slovenije, objavljeno 19. 1. 2018", pod njim pa so poimensko navedeni Mesaroševi sodelavci, ki naj bi se pod to nestrinjanje tudi podpisali.

Po naših informacijah so v Mesaroševi enoti njegovi nadrejeni na podoben način podpise nestrinjanja z Mesarošem že zbirali v času pred stavko, a pri tem niso bili pretirano uspešni. Je pa tovrstna poteza po mnenju Volfa lahko razumljena kot poskus na pritisk sindikalnega organiziranja, saj gre za predsednika sindikata, ki je organiziral stavko.