Javnofinančni primanjkljaj je po podatkih Sursa v prvem četrtletju letos ocenjen na 465 milijonov evrov ali 5,5 odstotka BDP-ja, medtem ko je v istem obdobju lani, zaradi dokapitalizacije NLB-ja, znašal 856 milijonov evrov oz. 10,5 odstotka BDP-ja. Tudi brez tega stroška, je bil primanjkljaj na medletni ravni 69 milijonov evrov manjši, kot je znašal primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize v prvem četrtletju lani (534 milijonov evrov ali 6,6 odstotka BDP-ja).

Rekordno pa so se povečali izdatki za obresti, ki jih mora država plačevati zaradi dokapitalizacije bank, in sicer z 207 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP-ja v prvem četrtletju 2013 na 279 milijonov evrov ali 3,3 odstotka BDP-ja v prvem četrtletju letos, kar nominalno pomeni 35 odstotkov več.

Za 7,5 odstotka (skoraj 2,7 milijarde evrov) je zrasel tudi javni dolg, ki je konec četrtletja dosegel že 78,7 odstotka BDP-ja (leta 2008 je znašal le 22 odstotkov) oz. 27,973 milijarde evrov.

Cene skoraj nespremenjene
Olajšanje za porabnike pa je novica, da so cene življenjskih potrebščin junija praktično stagnirale, saj so se na mesečni ravni dvignile le za 0,1 odstotka. Rast cen je bila junija na letni ravni sicer 0,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,1-odstotna. Rast cen v prvi polovici letošnjega leta je bila 1,5-odstotna.

Na mesečni ravni so se zaradi začetka poletne počitniške sezone po pričakovanjih najbolj zvišale cene počitnic v paketu v skupini rekreacija in kultura, in sicer za 8,2 odstotka, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,3 odstotne točke. Dražji tobačni izdelki (za 1,9 odstotka), goriva in energija (za 0,8 odstotka) ter telefonske in internetne storitve (za 1,6 odstotka) so k višji mesečni inflaciji prispevali po 0,1 odstotne točke.

Prednostna naloga - primarni presežek proračuna
Po besedah Andreja Flajsa s statističnega urada je bil primanjkljaj najnižji v prvem četrtletju leta 2012, ko je znašal 5,3 odstotka BDP-ja, poleg kriznega leta 2010 pa je bil najvišji leta 2013. "To je v bistvu zgodba majhnega BDP oz. velikega realnega padca BDP v začetku leta 2013, deloma pa je bil tudi posledica ukrepov ekonomske politike za znižanje primanjkljaja," je povedal.

Spomnil je, da lahko v naslednjih četrtletjih pričakujemo manjši primanjkljaj, saj je po pravilu v prvem četrtletju večji. Primarni primanjkljaj (primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize in izdatkov za obresti) je v prvem četrtletju letos ocenjen na 186 milijonov evrov ali 2,2 odstotka BDP-ja, medtem ko je v istem obdobju lani znašal 327 milijonov evrov ali štiri odstotke BDP-ja. "2,2 odstotka ni majhen primarni primanjkljaj. Primarni primanjkljaj vedno pomeni, da država s tekočimi prihodki ne more pokriti stroškov obresti," je opozoril Flajs.

Prepričan je, da bi mogla bit prednostna naloga ekonomske politike ustvariti primarni presežek, kar bi Flajs raje dosegel brez odpuščanj v javnem sektorju in zamrznitev ter z veliko previdnostjo pri naložbah. Nadaljevati je treba tudi sanacijo bančnega sektorja in razdolževanje gospodarstva," je dejal.

"Letos lahko računamo, da se bo strošek obresti povečal za več kot 200 milijonov evrov," je še napovedal in opozoril, da vsako nadaljnje zadolževanje povečuje strošek obresti in zmanjšuje manevrski prostor za investicije države.