Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so spregovorili tudi o pravici potrošnikov do varne in kakovostne hrane, do informacij o živilih in do možnosti izbire, pa tudi o nepoštenih praksah v verigi preskrbe s hrano.

Janez Posedi, direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je povedal, da je varna hrana obveznost države oziroma vseh, ki skrbijo za prehrano ljudi, kar pa ne pomeni samo, da je hrana na policah varna, ampak tudi, da vemo, kaj in koliko je pametno pojesti. Kar zadeva pot od pridelovalca do potrošnika, je za varnost po Posedijevem mnenju odgovoren nosilec dejavnosti, potem pa tudi kupec, saj je pomembno, kako ravna z izdelkom.

Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije opozarja, da 100-odstotne varnosti ni in da je sicer predpisano označevanje izdelkov marsikdaj zamegljeno. Potrošniki moramo prebrati, kaj piše na deklaracijah, in se pritožiti trgovcu, če je to treba, saj imamo njegov račun, ki je pogodba o nakupu, pravi Petermanova. Priporoča tudi pomoč z njihovega portala Veš, kaj ješ?, kjer je po skeniranju izdelka mogoče ugotoviti, kaj vsebuje, "semafor" na njem pa priporoča, kaj je primerneje.

Anita Kušar, raziskovalka Inštituta za nutricionistiko, je predstavila programe, ki pomagajo pri razumevanju označb o hrani. Predlaga, naj si kupci pomagajo z nacionalnim strokovnim portalom prehrana.si, kjer so prav tako priporočila o tem, kaj je zdravo in kaj ne.

Posedi ob tem opozarja, da je lahko na različnih portalih tudi veliko zavajanja, saj lahko zajemajo le ozek segment, vsako informacijo pa bi morali neodvisno preveriti. Tudi potrošniške organizacije imajo, ko nagovarjajo potrošnike, drugačno konotacijo kot državni organi, ki morajo skrbeti, da se spoštuje zakonodaja, spet drugače pa je, ko se pogovarjajo raziskovalci, dodaja Posedi.

Spletna stran o varnosti živil

Jeseni bodo na upravi za varno hrano predstavili specializirano spletno stran o varnosti živil z informacijami za potrošnika, kako jih je treba shranjevati, kaj pomenijo oznake, kaj se za njimi skriva. "In to tako, da bodo potrošniki razumeli, sicer pa je na razpolago kar nekaj informacij, vedno pa je odvisno od konteksta, v katerem se pojavljajo," pravi Posedi.

Petermanova pa opozarja, da morajo biti vse prehranske in zdravstvene trditve izdelovalcev ali prodajalcev dokazane in da bi morali inšpektorji to dosledno preverjati. Glede prehranskih aplikacij pa je bilo slišati tudi mnenje, da so sicer dobrodošle, a da je pri prehranjevanju potreben tudi zdrav razum, saj nekaj, kar je dobro za enega, morda ni za drugega.

"Ta izmenjava mnenj in stališč vedno pripelje do tega, da so na koncu pogovora vsa stališča nekoliko drugačna, kot so bila na začetku," je na koncu povzel Posedi.

Varuh upravičil svoj namen

O nepoštenih praksah v verigi preskrbe s hrano prvi varuh te verige in zdajšnji državni sekretar Jože Podgoršek pravi, da bi moralo biti že drugače, kot je bilo pred 1. januarjem, ko je začela veljati novela zakona o kmetijstvu, ki je uvedla širši nabor nepoštenih ravnanj v prehranski verigi, v primeru katerih se pogodba med deležniki šteje za nično.

Podgoršek meni, da je inštitut varuha upravičil svoj namen, ker so v njegovem obdobju opozarjali na številne nepoštene prakse in jih zasledili. Upa pa, da bomo omenjeno zakonsko novelo znali pravilno uveljavljati.

Spomnil je, da jim je v času, ko je državni sekretar, uspelo agenciji za varstvo konkurence zagotoviti denar za dva nova zaposlena, ki se ukvarjata z verigo s hrano, da bi zakon lahko bolje izvajali v praksi.

Podgoršek tudi pravi, da je bila vloga ali moč varuha ta, da so učinkovito preprečevali poskuse novih nepoštenih praks, veliko težavo pa so imeli z uveljavljenimi praksami, torej s pogodbami, rabati in podobnimi ukrepi. Po njegovem mnenju inštitut opravlja to preventivno nalogo tudi zdaj.