Evropska unija namreč glede na uredbo o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v EU-ju iz leta 2008 sicer omogoča, da države članice subvencionirajo določene letalske linije v okviru javne gospodarske družbe. Vendar le pod določenimi pogoji, saj subvencioniranje dovoljeno bolj kot ne le notranjim poletom in povezovanjem oddaljenih krajev ali regij z nizkim številom potnikov.
Slovenija pa po mnenju poznavalcev civilnega letalstva ne izpolnjuje meril za subvencioniranje letalskih linij, navedenih v uredbi.
Ministrstvo za infrastrukturo je sicer v obrazložitvi sprememb zakona o letalstvu, ki omogoča subvencioniranje letalskih povezav, zapisalo, da "študije kažejo, da bolj ko je mesto, regija ali država z zračnim prometom povezana z drugimi destinacijami v Evropi in drugih delih sveta, večjo rast je mogoče ustvariti".
"Slovenija oz. ljubljansko letališče zaseda na lestvicah povezljivosti (npr. IATA, Airport Industry Connectivity Report 2018) razmeroma slabe uvrstitve, kar pomeni, da je možnost povezav z drugimi mesti v Evropi in širše slaba v primerjavi z drugimi državami članicami EU-ja. Morebitna izguba ene ali več povezav ljubljanskega letališča z drugimi letališči bi pomenila še manjšo letalsko povezljivost Slovenije in slabše možnosti za slovensko gospodarstvo in prebivalce," navajajo.
Evropska uredba o pravilih zračnih prevozov sicer članicam daje možnost uvedbe javnih služb za redne zračne prevoze med letališčem v EU-ju in letališčem v obrobni regiji ali regiji v razvoju na ozemlju države članice ali na progi z redkim prometom do katerega koli letališča na ozemlju države članice, če letalska proga velja kot izredno pomembna za gospodarski in socialni razvoj območja, na katerem je letališče.
"Ta obveznost velja le do obsega, ki je nujno potreben, da se na tej progi zagotovi minimalno opravljanje rednih zračnih prevozov, ki izpolnjujejo ustaljene standarde neprekinjenosti, rednosti, določanja cen ali minimalne zmogljivosti, ki jih letalski prevozniki ne bi prevzeli, če bi upoštevali samo svoje komercialne interese," je navedeno v uredbi.
Po vladni seji je sprejetje predloga dopolnitve zakona o letalstvu, ki izjemoma omogoča vzpostavitev gospodarske javne službe za opravljanje posameznih letalskih linij, komentirala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Povedala je, da bi morebitno subvencioniranje letalskih linij morali uskladiti z Evropsko komisijo in narediti razpis, kjer bo možnost prijave za vse enake. Bratuškova sicer ni navedla, katere linije naj bi Slovenija subvencionirala, ker ne ve, katere letalske povezave bo trg sam vzpostavil.
Želimo, da bi bila Slovenija čim bolje povezane s svetom. Država bo imela možnost ukrepanja, če trg ne bo oddelal svoje vloge, je dejala in dodala, da bodo razmislili tudi o subvencioniranju linije, ki bi jo vzpostavili z letališča Maribor.
Tako Bratuškova kot finančni minister Bertoncelj pa nista želela komentirati morebitne ustanovitve nove slovenske državne letalske družbe, saj ni bilo še narejenih finančnih analiz, kaj bi ustanovitev takšne družbe pomenila.
Večina subvencioniranih linij so notranji poleti
Ministrstvo za infrastrukturo je tudi samo ugotovilo, da vzpostavitev javnih služb za zračne prevoze v EU-ju bolj ali manj velja za notranje povezave oddaljenih letališč z večjimi vozlišči. Kot navajajo, je bilo po podatkih iz lanskega julija v EU-ju vzpostavljenih 176 letalskih povezav v okviru javne službe v 14 članicah EU-ja.
Največ v Franciji, ki naj bi subvencioniran način povezuje tudi Francosko Gvajano z matično državo. Toda le sedem subvencioniranih letalskih linij povezuje letališča v različnih državah članicah EU-ja (denimo povezava med Stockholmom in švedsko govorečim finskim Alandskim otočjem).
V Sloveniji se lahko pričakuje vzpostavitev le letalskih povezav, za katere bi veljala obveznost javne službe, le za polete z letališča v Sloveniji na letališča v drugo državo, ker notranjih poletov ni, so še navedli na infrastrukturnem ministrstvu.
Toda vprašanje je, ali bi Bruselj Sloveniji sploh dovolil subvencioniranje letalskih povezav, saj je kar nekaj tujih mednarodnih letališč v bližini Slovenije (Zagreb, Benetke, Gradec, Trst …), ki imajo letalske povezave, ki bi jih morda hotela subvencionirati Slovenija.
O tem so pred dnevni podvomili v iniciativnem odboru zaposlenih Adrie Airways. "Plan, ki ga ima vlada s subvencioniranimi linijami, je zelo vprašljiv. Možnost, da bi Evropska komisija dovolila izvajanje tako imenovanih PSO-linij z Brnika, je majhna. Take linije se navadno uporabljajo za povezovanje odročnih pokrajin z vozlišči in drugimi večjimi centri. Res je, da se take subvencije lahko uporabljajo tudi za nekatere linije, ki so za državo pomembne in ki niso komercialno donosne, vendar je treba za dokazovanje upravičenosti teh linij izdelati natančne študije, pa še to bi bila po naših podatkih odobritev deležna kvečjemu ena linija, in ne kar set linij. Ne glede na to, da bi državi uspelo prepričati Evropsko komisijo o upravičenosti teh subvencioniranih linij, bi bilo za to vsako leto treba odšteti milijone evrov, kar pa je občutno več, kot je bila letna izguba Adrie pred prodajo nemškemu skladu 4K," so navedli.
Ljubljana ni neka oddaljena evropska regija
Hrvaški analitik civilnega letalstva Alen Šćuric je na spletni strani Tango Six v začetku tedna prav tako opozoril, da subvencioniranje letalskih prog do za Slovenijo najpomembnejših letališč ni mogoče, saj Slovenija ne izpolnjuje pogojev za javno letalsko službo, ki so navedeni v omenjeni EU-uredbi.
"Linije iz Ljubljane nikakor ni mogoče opredeliti kot "tiste, ki služijo obmejnim regijam" (tiste, ki so oddaljene ali težko dostopne od glavnega mesta ali drugih mest držav članic) . Ljubljana tudi ni oddaljena regija Slovenije (ali Evropske unije) niti izolirana (otok, izolirano gorsko območje itd.). Prav tako je zlahka dostopna iz drugih mest," je navedel.
Subvencije so sicer mogoče za letalske povezave z majhnim prometom do drugih letališč, ki so po njegovih navedbah opredeljene kot linije z manj kot 100.000 potniki na leto. V to kategorijo pa ne spada nobena od štirih ali petih najpomembnejših letalskih povezav za Slovenijo, še poudarja in dodaja, da imajo najprometnejše letalske povezave z brniškim letališčem (Istanbul, Frankfurt, London, Zurich in Pariz) več kot 100.000 potnikov letno.
"Seveda lahko Slovenija nekatere druge proge razglasi za "najpomembnejše", glede na sodelovanje s skupino Lufthansa bi to verjetno bili München, Bruselj in Dunaj, vendar je jasno, da bi to sprožilo odziv drugih letalskih družb, ki letijo na teh linijah ( Air France, Wizz Air, Turkish Airways, EasyJet)," meni Šćuric, ki dvomi, ali bi EU sploh dovolila subvencioniranje takšnih letalskih povezav.
Zgolj opoldanski in večerni poleti
Poskus subvencioniranja letalskih povezav Slovenije bo najverjetneje tudi nepotreben, saj Fraportu Slovenija, ki upravlja brniško letališče, počasi uspeva znova vzpostaviti povezave. Letalska družba Lufthansa in njena hčerinska družba Swiss, obe iz Star Alliance, sta po poročanju z zimskim voznim redom ponudili povezave ljubljanskega letališča do Frankfurta, Münchna in Züricha. Novo povezavo z Brusljem pa je vzpostavila letalska družba Brussels Airlines. Vendar nekateri že opozarjajo, da omenjene povezave niso najustreznejše, predvsem zaradi urnika poletov, saj letalo v München iz Ljubljane trenutno leti opoldne, v Bruselj pa šele ob 18.00.
Na Dunaj le iz Celovca
Austrian Airlines ne bo uvedel poletov med Dunajem in Ljubljano, čeprav je zaradi propada Adrie Airways povezava ukinjena. Avstrijski letalski prevoznik je v dejal, da bo pokrival slovenski trg prek Celovca. "Austrian Airlines bo ponudil do tri dnevne povezave med Dunajem in Celovcem kot alternativo prenehanju letalskih operacij Adria Airways v Ljubljano," so navedli.
Stečajni upravitelj začel svoje delo
Stečajni upravitelj Adrie Airways Janez Pustatičnik je po oklicu začetka stečajnega postopka v sredo s sodelavci opravil prve sestanke z zaposlenimi na sedežu družbe. Poleg tega pripravlja vse za ureditev odpovedi zaposlenim in druge nujne dejavnosti. Po njegovih informacijah so pogodbe za najeta letala Adrie Airways že odpovedane.
"Če bi se izkazala realna možnost za nadaljevanje poslovanja morebitnega kakšnega dobičkonosnega dela, kar bi lahko povečalo stečajno maso, bomo predlog in možnosti ustrezno proučili in delali skladno z določili zakona," je dejal o možnostih za nadaljevanje opravljanja dejavnosti v Adrii Airways. V tej fazi postopka še ne more podati ocene glede obsega in trajanja samega stečajnega postopka.
"Natančneje bomo lahko podali realnejšo oceno v naslednjih tednih oz. najpozneje ob pripravi otvoritvenega poročila, ko bo znan tudi obseg prijavljenih terjatev, stečajna masa za poplačilo upnikov in podrobnejše stanje," je pojasnil.
Pri vodenju postopka mu bodo po potrebi pomagali razpoložljivi strokovnjaki Adrie, če bo treba, pa tudi drugi zunanji strokovnjaki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje