A direktor in lastnik GMT-ja iz Murske Sobote Vlado Karoly z veseljem potrdi, da v njihovi branži skorajda nimajo tekmecev. On sam, vsaj kar zadeva osebni dohodek, jih ima veliko, a pomembneje zanj je, da jih nima pri poslu. Je namreč prvi oziroma edini zastopnik za nekatere največje in najpomembnejše svetovne znamke, tako v naši kot v sedmih drugih državah.

Podjetje GMT, ki uvaža, prodaja in distribuira nadomestne avtomobilske dele tako za osebna kot tovorna vozila, hkrati pa je uradni zastopnik za najbolj uveljavljena motorna olja oziroma maziva, je kljub svoji majhnosti veliko, in to na različne načine.
__________________________________________

Imate kar nekaj laskavih nazivov. Vaše podjetje GMT je bilo kar trikrat izbrano za regijsko gazelo, lani je prejelo srebrno gazelo v Sloveniji, predlani ste bili izbrani za Pomurca leta – je vse to naključno?
Mislim, da je vse povezano. Leta 2006 smo bili prvič izbrani za regijsko gazelo v Mariboru, leta 2011 smo bili spet regijske gazele, v Ljubljani pa smo dobili bronasto gazelo. Leta 2012 smo bili spet regijski prvaki, v Ljubljani pa smo dobili srebrno Gazelo. Moje priznanje za Pomurca leta 2011 pa je povezano s tem, da je šlo naše podjetje vedno naprej v pravi smeri.

In to vse v prid temu, da niste muha enodnevnica. Podjetja imajo kar 17 poslovnih enot in 130 zaposlenih, tudi realizacija sega v desetine milijonov.
Zadnji dve leti smo res več zaposlovali. GMT ima v svojih 17 poslovalnicah zaposlenih več kot 96 ljudi, naša hčerinska podjetja pa imajo 30 zaposlenih, tako da imamo skupaj okoli 130 zaposlenih. Letos načrtujemo novo investicijo, s katero bi v Prekmurju zaposlili od 15 do 20 novih delavcev.

Vaše poslovalnice pa niso le v Sloveniji?
Naša najbolj oddaljena poslovalnica je v Sofiji, pa v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani.

Avtodeli – jih res tako potrebujemo, ker imamo najstarejše avtomobile, in glede na to, da je kriza, verjetno na tržišču bolj iščemo avtomobilske dele?
V preteklosti, ko smo ustanovili podjetje, je bilo večje pomanjkanje rezervnih delov, a se je stanje izboljšalo. Najslabše je v Bolgariji, kjer so lani uvozili 180.000 rabljenih vozil, novih pa so prodali manj kot 30.000. Na drugem mestu je Srbija, kjer prevladujejo starejša vozila. Tudi v Sloveniji gre prodaja novih vozil navzdol, starejša vozila vzdržujemo dalj časa, zato se proda več rezervnih delov. Nekatera nova vozila imajo do šest let garancije in za servis poskrbijo pooblaščeni servisi, kar pozneje prevzamemo mi.

Mojstri mehanike trdijo, da pri vas vedno dobijo vse. Kako to?
Mi imamo na zalogi v centralnem skladišču več kot 70.000 rezervnih delov, tu pa tam res česa nimamo, a to kupimo čez noč iz Nemčije, Danske, Nizozemske ali iz druge države EU-ja. Če danes ni, jutri do 12.00 zagotovo bo.

Vi veste, kako je to pomembno, saj ste sami začeli kot avtomehanik v Avstriji.
Tam sem od 19. leta delal 16 let. Ljudje so včasih na rezervni del še počakali kakšen dan, dva. Danes pa hočejo imeti vse takoj, zato moramo imeti večje zaloge, biti moramo fleksibilni in hitri, da imamo na zalogi tudi rezervne dele za zelo stara vozila.

Kako ste se znašli v poslu na začetku kariere?
Po odsluženem vojaškem roku sem odšel v Avstrijo. Nemško nisem znal, a sem se po pol leta nekaj malega naučil. Delodajalec je bil z mano zadovoljen. Čeprav sem dal trikrat odpoved, me niso izpustili. Ko sem se leta 1986 odločil, da grem domov, sem pa dokončno dal odpoved.

Danes se veliko pogovarjate z madžarskimi partnerji?
Veliko kupcev je iz Madžarske, a ko smo od BP-ja prevzeli tri zdaj naša hčerinska podjetja, sem se srečal z madžarščino. Angleško ne znam zadovoljivo, z glavnimi možmi BP-ja pa smo se vedno pogovarjali madžarsko.

Čeprav je GMT majhno podjetje, ste dobili zastopstvo tretjega največjega podjetja na svetu - BP-ja. Kako vam je to uspelo?
Bili smo že v predizboru skupaj s petimi podjetji, ki so se prijavili na razpis leta 2008. Imeli smo najboljšo predstavitev in načrte za naslednjih pet let. Vendar so v prvem krogu izbrali Autocommerce iz Ljubljane, saj so veliko podjetje z dolgo zgodovino. A dejali so, da če se ne bodo dogovorili z njimi, smo v igri mi. Dogovarjali so se šest mesecev, tudi Autocommerce je stopil v stik z nami, da bomo mi njihov največji kupec, naredili smo celo skupne načrte. Pri podpisu pogodbe z Autocommercom pa je nastalo nesoglasje. BP je dejal, da ali oni prekinejo pogovore ali pa odstopijo od pogodbe. In potem smo mi kot najmanjše prijavljeno podjetje dobili ta posel. Leto in pol pozneje so nam zaupali tudi Bolgarijo.

So vas predstavniki BP-ja, ker so bili tako zadovoljni z vami, prav zato povabili na svetovno nogometno prvenstvo v JAR-u, a, kot sem slišala, niste šli? Zakaj?
Najprej so nas povabili v Anglijo, kjer smo spoznali direktorja BP-ja za ves svet Mika Johnsona, ki me je tudi povabil na svetovno prvenstvo v JAR, kamor so povabili samo 30 njihovih najboljših distributerjev. Sprva sem dejal, da bom šel, a sem si zaradi jezika premislil. Na koncu je šel moj zet. Dejal je, da je bilo to doživetje, ki ga ne bo nikoli pozabil.

Pa vam je kaj žal?
Zdaj sem videl filme in fotografije in mi je res malo žal.

Tudi sicer ste veliko na poti. Sodelovanje z velikim podjetjem je verjetno kar naporno?
Veliko smo na poti, ker imajo ljudje iz BP-ja in Castrola opravke. Enkrat smo v Budimpešti, pa na Češkem ali kje drugje. Z dvema službenima voziloma opravimo 100.000 kilometrov na leto, potem veste, da je to res naporno, a še gre.

Čeprav imate toliko zaposlenih, še vedno veliko delate tudi v trgovini?
Navzoč sem tudi v prodaji na drobno, in če nisem na poti, delam. Tudi v soboto in nedeljo mi ni težko priti.

Pa tudi plačo imate nižjo od drugih zaposlenih?
Plačo imam res nizko, in sicer zato, da zaposleni ne bi rekli, da podjetje izkoriščamo, zato ker je družinsko. Moja plača je 1.300 evrov, toliko, kot je plača skladiščnika ali nekoga v prodaji.

Sicer so pa pri vas najvišje plače v Pomurju, morda celo v branži v Sloveniji?
V Sloveniji smo z Ljubljano nekje na istem z najvišjo povprečno plačo, ki znaša 1.615 evrov. To imata v naši branži le dve podjetji v Ljubljani, po vsej Sloveniji pa so manjše.

Kako je v današnjih razmerah poslovati v Sloveniji?
V Sloveniji je zadnjih pet let vedno slabše, podjetja slabo plačujejo. Res imamo vedno večje težave. Tu so še težave v drugih državah. V Srbiji je nestabilni tečaj, saj imajo še srbski dinar, tečaj niha tudi na Hrvaškem. Nekoliko stabilneje je v Bolgariji. Pri nihanju tečaja vedno nastajajo razlike, zato moramo paziti, da ne izgubljamo preveč denarja. Lani smo v Srbiji na tečajnih razlikah izgubili 100.000 evrov.

Koliko na leto plačate v državno blagajno. To ste verjetno izračunali?
Da, izračunal sem iz radovednosti. Če vzamemo podatke od predlani, smo dali za 70 zaposlenih v GMT-ju več kot 11.500.000 evrov dajatev državi, tudi davek na dodatek in davek na dobiček. To je 170.000 evrov na zaposlenega, kar je zelo veliko. Izračunal sem tudi to, da če bi iz gospodarstva vsi zaposleni plačali v slovensko blagajno, bi Slovenija lahko vse dolgove poplačala v treh mesecih in ne bi imela več dolga.

Torej manjka poštenja. Država, ki najbolj goljufa, je tako navadila tudi svoje državljane. Zakaj pa tudi vi ne poskušate goljufati?
Veliko časopisov res piše, da Slovenija spodbuja ljudi h goljufanju, ker jih ne stimulira. Če več delaš, ti manj ostane. Do zdaj o tem nismo razmišljali, saj smo imeli od drugih podjetij pobudo, da bi sedež odprli v tujini, a sem dejal, da ne. Dokler bom v podjetju, bo tako, saj imamo zadovoljne zaposlene, državi smo res dali maksimum, saj vidimo, da podobna podjetja v branži od istega zaslužka dajo državi pol manj.