Poleg ekološke vrednosti – torej nič izpustov, je v tej energetski krizi izjemno pomembna nizka poraba, merjena seveda v watnih urah.

Visokonapetostni pogonski sistem so preizkusili v Inštitutu Metron, v katerem raziskuje Andrej Pečjak, priznan slovenski inovator in promotor električnih avtomobilov. Letrikin visokonapetostni "motor" je vgradil v predelan serijski enoprostorec in ga preizkusil tudi v ekstremnih razmerah: "Pri testiranju se nas je pet odraslih peljalo čez Ljubelj. Pogon se je obnesel izjemno dobro in predvsem se regenerira veliko uspešneje kot kateri koli pogon, ki sem ga preizkušal do zdaj. Poraba na tej poti, kjer smo prevozili 1600 metrov višinske razlike, je bila samo 187 Wh na kilometer, kar je glede na velik avto, strm klanec ter dokaj hitro vožnjo na meji verjetnega. Prevoziti 700 km brez polnjenja je z enakomerno varčno vožnjo pri tem visokonapetostnem pogonu povsem uresničljiv cilj. Svoje prispevajo tudi baterije, ki imajo zelo nizko upornost in regenerirano energijo absorbirajo skoraj brez izgub," je izkušnjo opisal Pečjak.

Izkoristek nad 90 odstotkov
Prednosti visokonapetostnega pogona so številne. Tri najpomembnejše je izpostavil direktor razvoja v Letriki Iztok Špacapan: "Prva prednost je izkoristek, ki presega 90 odstotkov, kar je trikrat več kot pri konvencionalnih motorjih z notranjim izgorevanjem, s katerimi se zdaj vozimo po naših cestah. Druga prednost je precej velika gostota moči, kar pomeni, da motor, ki ga povprečen človek lahko prenaša v rokah, saj ima 'le' trideset kilogramov – poganja tono in pol težek avtomobil s hitrostjo 170 kilometrov na uro. In tretja prednostna karakteristika je sposobnost vračanja energije med zaviranjem in vožnjo po klancu navzdol, kar pomeni, da tudi 30 odstotkov porabljene energije ponovno vrnemo nazaj v akumulatorje. Sposobnost rekuperacije energije torej podaljšuje doseg vožnje."

To tretjo prednost je prav pri testni vožnji na Ljubelj dobro preizkusil Andrej Pečjak: "Pri vožnji v strm klanec smo res porabili za 50 odstotkov več, toda po klancu navzdol regenerira prav tako skoraj 50 odstotkov. To je izjemen podatek, kajti vsi električni avtomobili, ki sem jih imel doslej, so regenerirali manj kot trideset odstotkov. Ob vsem tem je pomembno tudi to, da se motor prav nič ne segreva, da torej ne potrebujete velikega hladilnega sistema."

Poraba je minimalna
"Pri polno obremenjenem vozilu – testnem enoprostorcu za šest ljudi – poraba ne preseže 200 watnih ur na kilometer, kar pomeni, da z eno samo kilowatno uro lahko povprečno prevozite do sedem kilometrov. Če upoštevamo, da je cena kilowatne ure pod 0,1 evra, je strošek za sto kilometrov manj kot dva evra," nam je na najbolj pogosto vprašanje o stroškovni porabi razložil Iztok Špacapan.

In koliko kilometrov lahko prevozite z enim polnjenjem? Andrej Pečjak odgovarja: "S tem motorjem, s to polno baterijo, lahko naredimo od 400 do 700 kilometrov. To se pravi – 400 kilometrov po avtocesti in 700 kilometrov po primestnih cestah ali z mestno vožnjo." Je polnilnih mest dovolj? Pečjak pravi, da jih s takšnim visokonapetostnim pogonom v avtu niti ne potrebuje: "Če lahko prevozim 700 kilometrov, potem se moram ustaviti in nekje prespati. Če prespim, pa lahko polnim tudi na vsaki navadni vtičnici, ki je dosegljiva povsod."

Boj proti naftnemu lobiju
Električni avtomobil s takšnim visokonapetostnim pogonom, kot ga je razvila Letrika, je seveda trn v peti naftnemu lobiju, ki tudi zavira prodor elektrike na avtomobilski trg. Pečjak, ki že vrsto let prisega na električne avtomobile, pa je prepričan: "Mislim, da bo avtomobilska industrija počasi le začela žvečiti to kislo jabolko in da bodo spustili cene. Kati res je pretirano, da držijo tako visoke cene električnih avtomobilov pri tako nizkih dometih, kakor jih dosegajo ti električni avti, ki jih zdaj nesramno drago prodajajo. Prepričan sem, da se bo to spremenilo prej kot v petih letih in da bomo tudi v Sloveniji lahko kupili za normalen denar električni avto z daljšim dometom. Zdaj so avtomobili okoli 30 tisoč evrov – domet pa imajo le okoli sto kilometrov, kar nikakor ni prebavljivo!"

Posebna promocija Letrikinega visokonapetostnega pogona bo na bližnjem "E- reliju" električnih avtomobilov Wave 2014, ki bo potekal prek Švice in Nemčije in ki se ga bo konec maja udeležil tudi Andrej Pečjak: "To bo prava trasa za preizkus našega Metrona 7."

Letrikin visokonapetostni pogon za tri milijone avtomobilov
Redno proizvodnjo visokonapetostnega pogona za električna vozila bo Letrika začela v dveh letih, do leta 2020 pa računa na triodstotni tržni delež na evropskem trgu. Predsednik uprave Letrike Edvin Sever napoveduje: "Nekje od predvidenih sto milijonov osebnih vozil, to pomeni tri milijone avtomobilov, opremljenih s čistim električnim pogonom."

Nov sistem bo Letrika tudi patentno zaščitila – tako na slovenskem kot na mednarodnem trgu. Sever ob tem dodaja: "Obrestuje se nam dolgoletno sodelovanje in povezovanje s številnimi znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami. Ta motor smo v celoti razvili v Letriki, razvoj krmilnika (inverterja) pa je potekal v sklopu projekta SIEVA, ki je sofinanciran z državnimi in evropskimi sredstvi, deloma pa tudi v sodelovanju s TECES." Visokonapetostni pogon bodo zdaj predstavili na sejmih v Hannovru in Frankfurtu.

Uspešne in prodorne inovacije Letriki seveda dvigujejo ceno – in to prav zdaj, ko se končuje boj za prevlado v njenem lastniškem paketu. Konec junija bo znano, kdo bo novi večinski lastnik uspešne šempetrske družbe. Edvin Sever je redkobeseden: "Dvajset tujih in domačih morebitnih solastnikov ali večinskih lastnikov je že opravilo skrben pregled. Vse bo znano čez mesec in pol."

Mojca Dumančič, TV Slovenija