Tudi banke v državni lasti so postale precej bolj previdne pri kreditiranju podjetij. Foto: BoBo
Tudi banke v državni lasti so postale precej bolj previdne pri kreditiranju podjetij. Foto: BoBo

Kje je razlog?. Se lahko kaj takega ponovi? Kot zatrjujejo v poslovnih bankah, ne. Pri vsakem novem posojilu namreč ne gledajo več zavarovanj, ampak izključno denarni tok podjetja.

Podrobnosti iz kreditnih map NLB in NKBM, ki so pristala na slabi banki, kažejo, da so bila problematična posojila največkrat zavarovana z nepremičninami, poroštvi, vrednostnimi papirji, pa tudi umetniškimi deli in življenjskimi policami. Velikokrat preradodarno, ugotavlja vodja področja upravljanja s posojili na DUTB Tanja Štrukelj.

"Lahko rečemo,da je veliko terjatev takšnih, kjer so obstoječe cenitve previsoke in so takšna zavarovanja prevrednotena," pravi Štrukljeva.

Slaba posojila na DUTB pregledujejo že približno pol leta, v tem času so naleteli tudi na številne nelogične in nerazumne transakcije.

Klasičen primer je, da je neka družba dobila naložbena posojila za 20 milijonov. Danes, ko ocenjujemo zastavljeno premoženje, govorimo o vrednostih nekaj milijonov. Logično vprašanje je, kje je manko tega denarja, še dodaja.

Neprimerno ocenjevanje zavarovanj je sicer preteklost, poudarja direktor oddelka za finančno stabilnost na centralni banki Tomaž Košak.

"Banke še več pozornosti kot v preteklosti namenjajo denarnim tokovom kreditojemalca in njegovi sposobnosti odplačevanje posojila ter manj pozornosti sami vrednosti premoženja, ki je zastavljeno za posojilo," poudarja Košak.

To potrdi tudi direktor poslovanja s ključnimi komitenti na NLB-ju Andrej Lasič. Kot pravi, je za podjetje, ki najema posojilo, ključno poslovanje, zavarovanje ni več v ospredju, hkrati se je razmerje med posojilom in zavarovanjem zaostrilo.

"Kadar govorimo o novih projektih, imamo poslovno politiko, da mora biti vrednost zavarovanja ocenjena po tržni metodi neodvisnega zunanjega cenilca v razmerju 1:2," pravi Lašič.

S tem se spreminja tudi struktura zavarovanega premoženja v bankah, in sicer so namesto vrednostnih papirjev, ki so bili pred krizo običajen inštrument zavarovanja, zdaj v ospredju bolj ali manj le nepremičnine na dobrih lokacijah.

Tanja Štrukelj, Radio Slovenija