Vse ostrejši pozivi k znižanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje se običajno razvijejo v razprave o tem, s katerimi obnovljivimi viri bi morali nadomestiti fosilna goriva. Redkeje pa se osredotočamo na to, kako bistveno znižati porabo energije. Ugašanje luči, čistejši načini ogrevanja, uporaba avtomobila, le ko ni druge možnosti, so za začetek koristni ukrepi, a apelirajo predvsem na posameznika in na njegovo organizacijo gospodinjstva.

Toda ko govorimo o elektriki ali zemeljskemu plinu, gospodinjstva niso njuni največji potrošniki. Skupaj z gradbeništvom industrija v Sloveniji porabi polovico vse električne energije in več kot dve tretjini vsega plina, razkriva poročilo o energetsko intenzivni industriji v Sloveniji, ki ga je izdala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. "Glavna energenta v industriji sta plin in električna energija, in podatki kažejo, da industrija porabi 70 odstotkov vsega plina, ki ga porabimo v Sloveniji, in kar 50 odstotkov vse električne energije. Gre za res zelo velike številke," meni avtor poročila Andrej Gnezda.

Predstavljajmo si ves premog, naftne derivate, električno energijo in plin, kar ga porabimo v Sloveniji. Največji delež energentov porabi promet. "Takoj za njim pa je že industrija. 26 odstotkov vseh teh energentov, ki jih porabimo, porabi industrija. Poraba pa je skoncentrirana na relativno malo podjetij. Približno 60 podjetij porabi kar dve tretjini te energije." Gre za podjetja, ki spadajo v energetsko intenzivno industrijo. "Sem spadajo proizvodnja kovin, proizvodnja papirja, kemična industrija in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, to so npr. cement, materiali za izolacijo stavb ter drugi gradbeni materiali, tudi steklo," pojasni Gnezda.

Po zavezi iz Pariškega sporazuma naj bi do leta 2050 zadržali segrevanje planeta pod 1,5 °C, kar pomeni, da se bodo morale emisije toplogrednih plinov v prihodnjih 20 letih radikalno zmanjšati. Pri tem pa bo, kot drugi največji porabnik energije, morala sodelovati tudi industrija. Trenutno pa trend žal kaže prav v nasprotno smer. "V zadnjih osmih letih, torej od krize dalje, je poraba energije v industriji zopet narasla in je na isti ravni kot pred krizo."

Z izrabo odpadne toplote bi lahko za 20 odstotkov znižali porabo energije

Med krizo je zaradi manjšega povpraševanja padla proizvodnja, s tem pa tudi poraba energije. Z gospodarsko rastjo sta se proizvodnja in poraba energije spet povečali. Zdi se povsem logično, a vendar bi se dalo sprejeti ukrepe, ki bi kljub povečani proizvodnji omogočili varčnejšo porabo. "Obstajajo ukrepi, kot je uvedba energetskega menedžmenta ali pa uvedba sistema ISO 50001, to je neki minimalen ukrep, ki bi ga morala podjetja izvajati," pove Gnezda. ISO 50001 je sistem, ki podjetju s pregledom trenutnega stanja rabe energije predlaga priložnosti za prihranke. Trenutno ga pri nas izvaja le okoli 30 podjetij.

"Zelo malo podjetij uporablja sistem ISO 50001, zelo malo pa je tudi ukrepov, kot je izraba odpadne toplote v proizvodnih procesih. Nekateri podatki celo kažejo, da bi samo z izrabo odpadne toplote za 20 odstotkov znižali rabo energije v industriji," opozori Gnezda.

Zaradi olajšav za industrijo imajo tudi gospodinjstva dražjo elektriko

Industrija je že dlje časa deležna subvencij pri porabi energije. Ker je oproščena nekaterih dajatev pri plačevanju elektrike, se je cena te zvišala drugim odjemalcem, tudi gospodinjstvom. "V letu 2015 uveljavljeni koncept plačevanja prispevka končnih odjemalcev električne energije energetsko intenzivnemu delu gospodarstva znižuje vrednosti prispevkov za približno od 50 do 60 odstotkov. Slednje je povzročilo zvišanje vrednosti prispevkov preostalim končnim odjemalcem električne energije," je zapisano v Letnem poročilu Agencije za energijo za leto 2015.

Preverili smo, ali ta trditev še drži. Na Agenciji za energijo so nam pojasnili, da s(m)o do junija 2014 dajatev za do okolja prijazno energijo plačevali le odjemalci električne energije. Odtlej pa ta prispevek bremeni tudi končne kupce trdnih, tekočih in plinastih fosilnih goriv itd. Zaradi zagona shem, ki naj bi zagotavljale obnovljive vire energije, se je še dodatno zvišala cena elektrike in drugih energentov, zato je "obremenitev s prispevkom na enoto končnega odjema električne energije postala nesprejemljivo visoka stroškovna postavka za energetsko intenzivne panoge gospodarstva. To je vplivalo na uveljavitev znižanja prispevka končnim odjemalcem električne energije v energetsko intenzivnih sektorjih gospodarstva (…), je pa hkrati povzročilo zvišanje prispevka za druge končne odjemalce električne energije," so dejstvo, da imajo zaradi olajšav drugi odjemalci dražjo elektriko, ponovno potrdili na agenciji.

Če si velik porabnik energije, si samodejno upravičen do olajšav

Olajšave na energente industriji ponujajo tudi nekatere druge članice EU-ja, Slovenija v tem ni izjema. "Industrija prejema subvencije na račun nižje dajatve za emisije CO2 in na račun prispevka za obnovljive vire energije. Zaradi konkurenčnosti na mednarodnih trgih take popuste poznajo tudi v tujini," pojasni Gnezda, a ob tem opozori, da druge države olajšave podelijo v zameno za določene ukrepe, ki v podjetjih na dolgi rok zmanjšujejo porabo energije. V Nemčiji so tako podjetja, ki želijo uveljavljati olajšave na dajatve na energente, zavezana k pridobitvi prej omenjenega certifikata ISO 50001. Na Nizozemskem pa so subvencionirana podjetja zavezana k izvedbi naložb v energetsko učinkovitost.

"Podjetja, ki vodijo aktivno politiko na področju rabe energije, so upravičena do teh olajšav, podjetja, ko tega ne počnejo in ne dosegajo določenih rezultatov, pa do tega niso upravičena. V Sloveniji pa te povezave ni. Pri nas je preprosto tako, da če si velik porabnik energije, si tudi avtomatično upravičen do olajšav, ne da bi bil pri tem zavezan česar koli storiti," pove Gnezda in doda: "Vsako leto na račun nižjega prispevka za obnovljive vire industrija dobi 25 milijonov subvencij, na račun nižje CO2 dajatve pa od 20 do 25 milijonov evrov. V grobem industrija vsako leto dobi 50 milijonov subvencij na račun tega, da je velik energetski porabnik."

Emisijsko intenzivne dejavnosti v primerjavi z drugimi državami članicami EU-ja predstavljajo kar velik del slovenskega gospodarstva. Po deležu energetsko intenzivne industrije k dodani vrednosti gospodarstvu smo na tretjem mestu v EU-ju. "Dolgoročno gledano, bi seveda morali govoriti o prestrukturiranju industrije, o večjem deležu raziskav in razvoja. Podjetja bodo morala inovacije uvajati tako na ravni proizvodnega procesa kot na ravni produkta in poslovnega modela," je glede tega, da bo industrija morala občutno zmanjšati porabo energije, prepričan Gnezda. Če želimo doseči zaveze Pariškega sporazuma, bi industrija v naslednjih 30 letih morala zmanjšati porabo energije za kar 40 odstotkov.