Varuh konkurence Jani Soršak namreč ocenjuje, da je kartelno dogovarjanje gradbincev o avtocestah povzročilo za okoli 30 odstotkov višje cene. Cena avtocest je s predvidenih 2,65 milijona evrov na kilometer med letoma 1994 in 2008 narasla za kar štirikrat, na 10,3 milijona evrov. Če pogledamo sosednje in primerljive države, imajo tako visoke cene le še na Madžarskem. V Avstriji, pa tudi Nemčiji je povprečna cena na kilometer nižja od 10 milijonov evrov, na Poljskem in na Češkem za kilometer v povprečju odštejejo 8,4 milijona evrov. V Italiji (pa tudi v Španiji in na Portugalskem) pa znaša okoli 2,7 milijona evrov.

Domnevni podpisniki sporazuma molčijo
Glavni vprašanji, ki se zdaj postavljata, sta, kdo vse je za dogovor iz leta 1998 vedel in kdo bo zanj odgovarjal. Ivan Zidar, prvi mož SCT-ja, ki naj bi bil v skladu z dogovorom ob morebitnih sporih razsodnik, se je zavil v molk. Izjav ni želel dajati niti Dušan Črnigoj iz Primorja, komercialni direktor Vegrada Ivan Kroflič pa je dejal, da je zadeva prenapihnjena. Po neuradnih informacijah naj bi se sicer Vegrad in Hilda Tovšak dogovoru pridružila pozneje, je za TV Slovenija poročala Lidija Pak. V skladu z zemonskim dogovorom naj bi 40 odstotkov poslov dobil SCT, po 21 Primorje in Gradis, dobre štiri odstotke Kraški Zidar, preostalo pa cestna podjetja Celje, Maribor, Ljubljana in Novo mesto.

Predsedniki uprave Darsa naj o dogovarjanju ne bi vedeli ničesar
O dogovoru, tako pravijo, niso ničesar vedeli niti nekdanji predsedniki in zdajšnja predsednica uprave Darsa. Mateja Duhovnik tako pravi, da se, če so sumi utemeljeni, lahko vloži ovadbo in bodo tisti, ki so za to krivi, obsojeni.

Janezu Božiču, ki je bil tudi minister za promet, je o dogovoru celo pisal takratni direktor celjskega cestnega podjetja Andrej Kamenšek. Božič se tega ne spomni, je pa o koalicijah slišal govorice. "Ko smo postavili cene, smo rekli, naj boj med njimi poteka po svoje in to ni naša težava." Tudi Jakob Presečnik kot minister za promet ni vedel za kakršne koli dogovore, odgovornost pa je po njegovih besedah vedno na strani naročnikov.

Nekdanji predsednik uprave Rajko Siročič je dejal, da ga ti dogovori presenečajo. Opozoril je, da so se avtoceste večkrat podražile tudi zaradi nerealnih ocen vrednosti v samem začetku, na kar naj bi vplival tudi politični interes, da so se projekti sploh lahko začeli, in to naj bi se dogajalo tudi zdaj, pa je poročala Ines Kočar. Prvi predsednik uprave Darsa Jože Brodnik naj bi gradbena podjetja celo spodbudil k dogovoru.

Kazen za kartelno dogovarjanje do deset odstotkov prometa
Za kartelno dogovarjanje so sicer zagrožene kazni do 10 odstotkov letnega prometa. Tistim, ki so za dogovor vedeli, pa o tem niso obvestili organov pregona, pa grozi od šestih mesecev do treh let zapora. Nekdanji revizorji, nadzorniki in poznavalci dogajanja pa pravijo, da bi za usklajeno koalicijo moral vedeti vsak predsednik uprave Darsa. Nadzorni svet pa je možnost vpogleda v ponudbe dobil šele lani, prej je to lahko počela le uprava. Tako je lani nadzorni svet po besedah Duhovnikove, ki je bila takrat prva nadzornica, opozoril upravo, da so cene ponudnikov nenavadno podobne in se približujejo najvišji mogoči ceni iz razpisov.

Gradbene afere sicer v zadnjih letih večkrat polnijo prostor medijev. Tako smo lahko poročali o zamenjavi disket pri predoru Podmilj, afere v zvezi s Trojanskim predorom, trikratne podražitve šentviškega predora in pomurske avtoceste.

Z Markovcem prekinjen dogovor?
Da je v preteklosti najverjetneje res šlo za kartelno dogovarjanje in da je gospodarska kriza morda za nekaj časa prekinila "sporazum", pa kaže ponudba, ki jo je za gradnjo predora Markovec podalo Cestno podjetje Maribor v konzorciju z avstrijskim Alpine Bau, in je bila neobičajno nizka. Direkciija za ceste je zgornjo mejo postavila pri 99 milijonih evrov, CPM pa bo, kot kaže, predor zgradil za 64,5 milijona evrov.