Nemška blagovna menjava z ZDA, uvoz in izvoz, je od januarja do marca znašala 63 milijard evrov, blagovna menjava s Kitajsko pa v istem obdobju nekaj manj kot 60 milijard evrov.

Leta 2023 je bila Kitajska sicer največja trgovinska partnerica Nemčije, in sicer osmo leto zapored. Blagovna menjava med obema državama je lani znašala 253 milijard evrov, le nekaj sto milijonov manj kot med Nemčijo in ZDA.

Nemški izvoz v ZDA se je okrepil, medtem ko sta tako izvoz na Kitajsko in uvoz od tam upadla, je dejal ekonomist Commerzbanke Vincent Stamer, ki je kot dejavnik poudaril tudi strukturne razloge.

Dodal je, da Kitajska vse bolj sama proizvaja kompleksne proizvode, ki jih je uvažala iz Nemčije, ob tem pa nemška podjetja vse bolj proizvajajo za domači trg, namesto za izvoz na Kitajsko.

Nemčija je sporočila, da želi zmanjšati svojo izpostavljenost do Kitajske, pri čemer se sklicuje na politične razlike in Peking obtožuje "nepoštenih praks". A Berlin je bil medel glede korakov za zmanjšanje te odvisnosti.

Nemški uvoz blaga iz Kitajske je v prvem četrtletju upadel za skoraj 12 odstotkov v primerjavi z letom prej, izvoz na Kitajsko pa je upadel za nekaj več kot odstotek, je dejal Jürgen Matthes iz nemškega inštituta IW.

Dodal je, da gre kitajskemu gospodarstvu slabše, kot so številni upali, ameriško gospodarstvo pa presega pričakovanja.

ZDA zdaj predstavljajo približno 10 odstotkov nemškega izvoza, kitajski delež pa je padel na manj kot šest odstotkov, je dejal Matthes.

Kot kaže, prihaja do preusmeritve nemškega gospodarskega modela, ki ima tudi geopolitični nagib, in sicer od "sistemskega tekmeca Kitajske k čezatlantskemu partnerju ZDA", je dejal.

Matthes pa je opozoril, da ni jasno, ali se bo ta proces nadaljeval. To bo odvisno tudi od tega, ali se bodo po novembrskih volitvah v ZDA zgodile spremembe administracije, je dejal Dirk Jandura, predsednik trgovskega združenja BGA.