Dušan Mramor, dekan ljubljanske ekonomske fakultete je že ob nastopu krize napovedal njeno gibanje v obliki dvojne črke V, kar pomeni, da bomo na "dno" padli več kot le enkrat. "In to se zdaj dogaja," je dejal in dodal, da tako kažejo tudi modeli, uporabni za našo strukturo gospodarstva, po kateri je slovensko gospodarstvo predvsem dobavitelj končnim proizvajalcem. "Napovedi za naprej so odvisne od tega, kako bo zdaj reagirala ekonomska politika," je poudaril Mramor.

Zaradi reform, ki jih ni bilo, nekonkurenčni
Po mnenju ekonomista Rasta Ovina je recesija posledica neustreznega financiranja, s katerim je država podpirala hitro rast pred krizo, medtem ko ekonomski strokovnjak Aleš Ahčan izpostavlja predvsem izostanek strukturnih reform (pokojninska, zdravstvena, davčna), zaradi česar je Slovenija, po njegovem mnenju nekonkurenčna.

V času ko vlada kreditni krč in ni na voljo poceni denarja za stimuliranje povpraševanja, "smo ob visokih stroških dela obsojeni na počasno zaostajanje za najuspešnejšimi državami," je dodal.

Ovin je pojasnil, da procesi razdolževanja zaradi neustreznega financiranja pred krizo zdaj kapital črpajo iz investicij. Tudi on, tako kot Ahčan, opozarja na neizpeljane strukturne reforme, kar je razlog, da so se pogoji zadolževanja v tujini čez leto slabšali. "Tako nam ni pomagala razmeroma visoka rast v Nemčiji, ki je preko našega izvoza tradicionalno podpirala rast BDP-ja," je pojasnil.

Presenečenje zaradi velikega upada dejavnosti
Ekonomist Jože Damjan je padec BDP-ja sicer pričakoval, nekoliko presenetljiv pa se mu zdi "dramatičen obseg upada gospodarske aktivnosti". Ta je nižja za 2,8 odstotka, zaradi česar je negativno celo leto.

Če so naročila, pa ni kreditov
Damjan ocenjuje, da slovensko gospodarstvo kljub izpraznitvi gradbenega balona ostaja v slabi kondiciji, saj mu ni uspelo v celoti izkoristiti pozitivnega trenda povpraševanj v Nemčiji in drugih velikih partnericah. "Tudi podjetja, ki imajo naročila, ne morejo dobiti financiranja niti za obratna sredstva," je dejal Damjan, ki razloge za to vidi tako na strani bank kot na strani podjetij. Banke so tako močno zaostrile kreditne pogoje, močno zadolžena podjetja pa ne zmorejo ponuditi primernih zavarovanj zanje, je pojasnil.

Brzdanje vlečnih konj?
Kaj torej brzda zagon gospodarstva? Ahčan je poudaril, da bi morali biti nadpovprečni v vsaj eni panogi oziroma imeti podjetja, ki so regionalni zmagovalci. "Dokler bomo nadpovprečno obdavčevali najboljše vlečne konjem, bomo ostali brez teh vlečnih konj in še bolj zaostali za glavnino,"je ponazoril ekonomist.

Hitrih rešitev ni. Učinki na srednji ali celo dolgi rok
Tudi Damjan meni, da bo v zdajšnjih razmerah cikel gospodarske rasti izjemno težko pognati, med drugim ker bodo tudi banke, kljub morebitni sanaciji/dokapitalizaciji pri dajanju posojil prezadolženim podjetjem ostale previdne. Prav tako vlada zaradi konsolidacije javnih financ in dragega zadolževanja v tujini ne bo zmogla z javnim denarjem financirati velikih projektov in na ta način pomagati podjetjem. Damjan je dodal, da hitrih rešitev ni, ampak bodo imeli načrtovani ukrepi vlade glede stroškovnega in administrativnega razbremenjevanja gospodarstva učinke šele na srednji ali celo daljši rok.