Avtomatizacija, manj zahtevanih dokumentov in nižji kreditni standardi so omogočili skrajšanje dolgotrajnega postopka odobritve, zato so banke in hranilnice oblikovale t. i. "hitre kredite". Njihovo "hitrost" pa želijo prenesti predvsem na potrošnika, ki naj bi se za posojilo odločil hitro in brezskrbno, opozarja Alina Meško iz ZPS-ja. "Ljudje naj se ne ukvarjajo s posledicami, temveč naj razmišljajo o barvi nove spalnice. Posledice hitrega kredita pa so potisnjene v ozadje, čeprav se tak kredit ne razlikuje od običajnega," je oglaševanja ponudnikov posojil povzela Meškova.

"Pri hitrem kreditu je odobritev bistveno hitrejša, nekateri oglašujejo celo v eni uri. Po navadi je treba prinesti manj dokumentacije, na žalost pa so po navadi tudi kreditni standardni nižji," je opozorila in dodala, da mora posojilo ali druga oblika zadolženosti temeljiti na preudarni odločitvi na podlagi pridobljenih informacij iz različnih virov in pripravljenosti za učenje o osebnih financah.

Hitri krediti namreč niso nujno v majhnih zneskih, vredni so lahko tudi do 30.000 evrov. Posledice zadolževanja pa so za posameznika in njegovo družino lahko zelo hude, čezmerno zadolževanje lahko v prihodnosti povzroči hude finančne stiske, nezmožnost odplačila dolgov ter začaran krog z novim zadolževanjem.

Ljudje jemljejo posojila za plačevanje rednih stroškov

Spletna anketa, ki so jo izvedli na ZPS-ju, je pokazala, da je hitri kredit za kritje rednih stroškov najelo dobrih 16 odstotkov vprašanih, 10 odstotkov pa za poplačilo drugega posojila ali dolga. Ti rezultati niso obetavni, saj zadolževanje za kritje osnovnih življenjskih potrebščin ali pokrivanje starih dolgov največkrat prinaša le še večjo zadolženost in finančno nestabilnost oziroma stisko. "V takem primeru se je treba ustaviti in premisliti, ne pa s hitrimi krediti ali izrednimi limiti zadolževati naprej," je opozorila Meškova.

Če potrošnik kreditnih obrokov ne bo redno odplačeval, lahko banka odstopi od pogodbe in zahteva vračilo celotnega neodplačanega dolga ali pa dolg proda nekomu drugemu. Za to ne potrebuje privolitve, podjetja, ki dolgove odkupujejo, pa so pri izterjavi praviloma veliko agresivnejša od bank.

Pri dolgoročnejših posojilih je varnejša fiksna obrestna mera

V ZPS-ju zato potrošnikom svetujejo, da si postavijo finančne cilje in jih časovno razporedijo v prihodnost, pri posojilih daljših ročnostih pa naj se izogibajo spremenljivi obrestni meri, vezani na Euribor. "Ta je trenutno negativen, sklepamo pa, da bo rasel, zato pričakujemo tudi rast obrokov," je dodala. Prav tako svarijo pred zadolževanjem pri nepoznanih fizičnih osebah, ki je lahko zelo nevarna, saj uradno ne gre za posojilo.

V okviru koncesije za opravljanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov na področju potrošniških kreditov, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ZPS po Sloveniji organizira tudi delavnice o potrošniških kreditih. Delavnice so prilagojene različnim starostnim skupinam in brezplačne.