Po prepričanju županov vlada ne upošteva zlasti dejstva, da sta tako obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč kot prihajajoči davek na nepremičnine ena izmed redkih instrumentov lokalnih skupnosti, da z zemljiško politiko spodbujajo razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti.

Ukrep države je po njihovem mnenju usmerjen zgolj v polnjenje državnega proračuna in ne upošteva finančne samostojnosti lokalne samouprave.

Proti zniževanju davčnih obremenitev
Župani nasprotujejo možnosti, da bi občine lahko davčne obremenitve zniževale. Prepričani so, da bi bili zaradi zmanjšane zmožnosti za naložbe in povečane odvisnosti občin od državnega proračuna najbolj oškodovani občani.

Obdavčitev tistih nepremičnin, ki so namenjene izvajanju osnovnih dejavnosti lokalnih skupnosti (vrtci, šole, neprofitna stanovanja, zdravstvene in kulturne ustanove), je po mnenju združenih županov nesmiselna.

Za tiste nepremičnine, ki so v "funkciji povečevanja ali ohranjanja delovnih mest ter pospeševanja gospodarskega razvoja", naj se določi "razumna in sorazmerna stopnja obdavčitve".

Vlado pozivajo, naj nepremičninskega davka ne uvede, dokler se ne doseže "optimalno soglasje" vseh deležnikov v postopku; medtem pa naj ohranja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Če pa bi koalicija kljub temu sprejela zakon, naj se občinam ohrani višina priliva iz novega davka v primerjavi s tisto, ki jo prejemajo prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.