Primož Roglič je leta 2019 odkrito napadal zmago na rožnati dirki, kjer je majico vodilnega nosil prvih pet dni. Ob padcu in strganih hlačah se je približal avtomobilu svoje ekipe in v smehu dejal "Grande Casino ... Me like."

Sorodna novica Roglič nič več v rožnatem: Najpomembneje je, kdo bo imel majico v Veroni

Padci so sestavni del kolesarstva, kar je Kisovčan spoznal do obisti (oziroma do precej kosti svojega telesa). Ne le na omenjenem Giru, še večkrat se mu je to pripetilo na Dirki po Franciji, ne nazadnje je moral zaradi tega vzroka končati lansko Vuelto. Tudi to je del razloga, ki včasih vodi v 'dolgočasne' oziroma ponavljajoče se odgovore, ko je na tapeti vprašanje končne zmage: "Najprej je treba iti od etape do etape, od dneva do dneva."

Če so padci tako neželeno polje na kolesarski ruleti preživetja (kjer neugodne podvojitve verjetnosti prinašata deževno vreme in spolzek teren), lahko v besednjak pripeljemo še kakšno besedno zvezo iz filmskega sveta. Glede na kaos v peti etapi bi bil najbrž še kako primeren "pasje popoldne", v mislih imam seveda fantastični istoimenski film, ki je v izvirniku naslovljen Dog Day Afternoon (1975), kjer briljirata Al Pacino in John Cazale.

Sreda je bila na Giru še kako pasja.

Kuliso nepredvidljivosti je pisalo deževno vreme, epizodna vloga dneva pa je pripadla nekemu psu, ki je približno na 20. kilometru trase zataval na cestišče, posledično pa se je na tleh znašel vodilni (kolesar med kapetani) Remco Evenepoel in dolgo obsedel na tleh. Kot je pozneje razložila zdravniška služba pri Soudal Quick Stepu, padec ni bil hud in/ali nevaren, zgodil se je na začetku etape (in se seveda ni mudilo), zato so si vzeli več časa, da so preventivno preverili, ali je s svetovnim prvakom vse v redu.

Telesno je bilo vse v redu. Tega pa zagotovo ne morem trditi tudi za mentalno pripravljenost, koncentracijo in zbranost, kar se je na neki način (po)kazalo ob koncu etape.

Zaključki etap na tritedenskih dirkah so v uvodnih dneh pogosto konfuzni in napeti. Kandidati za visoko uvrstitev v skupni razvrstitvi iščejo svoj položaj čim bolj v ospredju glavnine, da bi se izognili morebitnim padcem in s tem potencialni izgubi časa, ki bi si jo nabrali do cilja. Ko prečkajo oznako treh kilometrov do cilja, je psihično vse precej lažje, saj padec prinaša odpustek in črtanje morebitnega zaostanka.

Sorodna novica Evenepoel dvakrat na tleh, Roglič enkrat, sprint v Salernu pa Grovesu

V takem položaju (pred mejo treh kilometrov) je Roglič že nekajkrat padel, tudi tokrat se je znašel na tleh, a s pomočjo močnega kolege Edoarda Affinija je dokaj hitro pokrpal luknjo. Nekateri so s prstom kazali na domnevno nešportno potezo Soudala, ki je bil takrat na čelu vodilne skupine in naj bi nažigal tempo, s čimer naj bi si Evenepoel v primerjavi z Rogličem zagotovil bonus sekunde. A vse skupaj mi ni delovalo preračunljivo, bolj je bilo videti, da so Belgijci želeli red na čelu skupine in preprečiti morebitne nove padce (kar je ne nazadnje na družbenih omrežjih potrdilo tudi nekaj upokojenih kolesarjev, ki imajo gotovo bolj jasno in izurjeno oko in mnenje, kdaj gre res na polno).

No, želja po mirnem zaključku vseeno ni bila izpolnjena, zgodil se je nov padec, v katerem je spet padel Evenepoel, tokrat resneje, zdravnik Toon Cruyt je opozoril na "velik hematom in težave s križnico". Cena tega padca bo precej bolj jasna danes, predvsem pa v petek, ko karavano čaka prvi cilj v klanec.

Sorodna novica Neverjetna sreča Slovenca, potolčenega Belgijca pa čakajo težki dnevi

Živčnost v pelotonu je običajno precej visoka, v primeru dežja pa se ta precej poveča in padci se zdijo skoraj neizogibni. V tem primeru se mi zdi primerna ideja Richarda Pluggeja, športnega direktorja Jumba, ki predlaga pravilo, s katerim bi se v podobno kaotičnih okoliščinah vnaprej odločili, da se nevtralizira pet ali sedem (ali kakršno koli že število) kilometrov pred ciljem. Prilagodljivo glede na razmere.

Nihče si ne želi padcev, poškodb in morebitnih odstopov. Ne kolesarji, delodajalci, navijači ali organizatorji. V naslednjih treh tednih si tako želim čim več zanimivih obračunov na cestah, kjer naj zmaga najbolje pripravljen kolesar.

V sredo se je pasje popoldne le končalo, naj bo zdaj čas za športno zgodbo.

Vabljeni k poslušanju podkasta SOS-odmev o dogajanju na prvih 4 dneh Gira: gost Martin Hvastija