Se še spomnite svojih otroških let, ko ste od staršev, sorodnikov ali prijateljev dobili kakšen kovanec in ga potem, če ga niste takoj zapravili za sladkarije ali sladoled, skrbno odnesli v hranilnik?

Prašička, pikapolonico, sodček ali kaj podobnega, pa ste potem vsake toliko časa vzeli v roke in glede na težo ponosno ugotavljali, kako bogati ste že. Če bo šlo vse po načrtih snovalcev virtualnega denarja, se lahko zgodi, da bodo prihodnji rodovi oropani tega posebnega občutka, ki smo ga imeli in ga še imajo naši otroci, ko držijo v rokah hranilnik z žvenketajočimi kovanci.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Širša svetovna javnost je na pojav t.i. kriptovalut (bitcoin, ripple, litecoin, auroracoin, peercoin,…) postala pozorna predvsem v lanskem letu. "Mati" vseh kriptovalut, bitcoin, je namreč lani najprej doživel tako rekoč sanjsko rast, saj se je njegova vrednost z dobrih 10 dolarjev povzpela na rekordnih več kot 1.200 dolarjev, a že kmalu strmoglavila le na polovico rekordne vrednosti. Tečaj bitcoina sicer ves čas močno niha in v trenutku, ko pišem ta tekst je njegova vrednost 444 dolarjev. Prav izredno veliko nihanje vrednosti bitcoina je ena njegovih največjih slabosti, kot tudi nevarnost, da spletni kriminalci vdrejo skozi varnostne kode in pokradejo virtualni denar.

Na Japonskem se je to pred meseci že zgodilo na takrat največji svetovni borzi za trgovanje z bitcoini Mt. Gox. Kriminalcem je uspelo ukrasti 850.000 bitcoinov, ki so bili takrat vredni več kot 350 milijonov dolarjev. Kraja je povzročila propad borze Mt. Gox, ki je minuli teden razglasila stečaj. Po neuradnih podatkih je zdaj največja svetovna borza za trgovanje z bitcoini v slovenskih rokah, saj sta lastnika Bitstampa mladeniča iz Kranja.

Medtem, ko ciniki trdijo, da je bitcoin tako varen kot je varno življenje v somalskem glavnem mestu Mogadišu, pa njegovi zagovorniki poudarjajo predvsem njegove pozitivne lastnosti. Bitcoin si lahko s pomočjo t.i. rudarjenja ustvari vsak sam in do zdaj je bilo ustvarjenih približno 12 milijonov bitcoinov, celoten obseg pa je omejen na 21 milijonov. Tisti, ki si ga ne znajo ali ne zmorejo sami ustvariti na računalniku, pa ga lahko z običajnim denarjem kupijo na bitcoin borzi. Provizije pri plačevanju izdelkov in storitev so v primerjavi z bančnimi transakcijami bistveno nižje, plačilo je izvedljivo tako rekoč takoj in to kjer koli na svetu, saj valuta ni vezana na države ali njihove centralne banke.

Zato nanjo tudi ne morejo vplivati, kar je zlasti všeč zagovornikom anarhističnega urejanja sveta. V Sloveniji naj bi za zdaj bitcoine kot plačilno sredstvo sprejemalo nekaj manj kot 20 podjetij, po svetu pa naj bi se za to vsak dan odločilo približno 50 manjših ali srednje velikih podjetij. Ena od prednosti bitcoina naj bi bila tudi anonimnost transakcij, čeprav so vse javno dostopne. Pri plačevanju namreč ni treba navajati osebnih podatkov.

Zaradi prednosti, ki jih imajo bitcoin in ostale kriptovalute pred klasičnimi valutami, kot so dolar, evro, jen, juan,…., bi lahko bila njihova prihodnost svetla. Vendar bosta morala biti še pred masovno uporabo izpolnjena predvsem dva pogoja: vrednost ne bo smela več tako hitro in močno nihati, ker to odpira vrata za divje špekulacije in morala bo biti zagotovljena tako rekoč absolutna varnost pred vdori računalniških vlomilcev.