Natečaj je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije objavilo marca.

"Slovenija se bo tako z arhitekturno domiselnim, elegantnim, lahkim, zelenim in prilagodljivim paviljonom, ki bo odličen tudi v izvedbi detajla, pokazala kot ozaveščena, razumna, empatična, prilagodljiva in tehnološko spretna država, ki je sposobna s svojim "arhitekturnim manifestom" nakazati mogočo pot iz današnje svetovne okoljske krize," je o rešitvi, ki je prejela prvo nagrado, zapisala ocenjevalna komisija. Foto: ZAPS

Paviljon zmagovalne rešitve je zasnovan v znamenju ohranjanja zelene prihodnosti planeta, Slovenijo pa bi predstavil kot gozdnato deželo in kot zeleno srce Evrope s poudarkom na stoletnem načrtnem in razumnem gospodarjenju z gozdom in njegovem varovanju. Gozd je tako izpostavljen kot osrednji element paviljona.

Ocenjena vrednost investicije v postavitev paviljona po teh načrtih bi bila 4,17 milijona evrov brez DDV-ja, ponudbena cena projektne dokumentacije pa je ocenjena na 540.000 evrov brez davka, je razvidno iz rezultatov natečaja, objavljenih na portalu javnih naročil. Prva nagrada je vredna 9000 evrov.

Predlog, ki je prejel drugo nagrado. O njem je komisija med drugim ocenila, da elaborat odlikuje njegova pojavnost, ki jo tvorijo lesene vertikale in v zelenje odet paviljon.
Predlog, ki je prejel drugo nagrado. O njem je komisija med drugim ocenila, da elaborat odlikuje njegova pojavnost, ki jo tvorijo lesene vertikale in v zelenje odet paviljon. "Lesene vertikale ustvarjajo učinek "spoja slovenskega in japonskega gozda" ter sporočajo "tehnološko napredno, a hkrati trajnostno naravnanost Slovenije, družbo tradicije, znanja in kulture". S porozno strukturo lesenih vertikal, ki učinkuje kot "gozd", zabriše mejo med javnim prostorom Expa in samim paviljonom." Foto: ZAPS

Drugo nagrado v vrednosti 7000 evrov je ocenjevalna komisija podelila idejni rešitvi ponudnika Andreja Kotnika in družbe Arhitektura Jure Kotnik s sodelavci. Ta je paviljon zasnovala v obliki lesenih vertikal, objekt pa bi bil odet v zeleno. Predstavljal naj bi spoj slovenskega in japonskega gozda, z vertikalami, ki bi učinkovale kot gozd, pa naj bi zabrisal ločnico med javnim prostorom Expa in samim paviljonom.

Ocenjena vrednost investicije po tem načrtu je nekaj manj kot 4,40 milijona evrov brez DDV-ja, ponudbena cena projektne dokumentacije pa je pri 380.000 evrih brez davka.

Komisija je podelila tudi zvišano priznanje, ki je ovrednoteno na 2500 evrov. Dobil ga je biro Medprostor na čelu z arhitektom Rokom Žnidaršičem, tudi ljubljanskim podžupanom.

V elaboratu, ki prejme zvišano priznanje, vidi komisija prispevek
V elaboratu, ki prejme zvišano priznanje, vidi komisija prispevek "predvsem v iskanju univerzalnega jezika arhitekture, ki je tako bazičen, da je skupen vsem. Ta skupni arhitekturni princip in njegova univerzalna govorica povezujeta ljudi. Pričujoči elaborat v svoji osnovi izpostavi kozolec kot prečiščeno vernakularno arhitekturo, ki je blizu tudi japonskemu izhodišču "intuitivne" arhitekture, ki jo postavi v nasprotje z zahodno "strukturno in objektivno"". Foto: ZAPS

Za slovenski paviljon je na prizorišču svetovne razstave Expo 2025 v Osaki predvidena parcela v velikosti od 700 do 1000 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Ocenjen finančni okvir investicije je sedem milijonov evrov, od tega 4,7 milijona evrov za gradnjo paviljona, 1,5 milijona evrov za notranjo opremo in 800.000 evrov za razgradnjo.