... majhna, na videz ravnodušna, strašno samotarska in neverjetno elegantna žival."

To so besede ene izmed dveh glavnih protagonistk romana Eleganca ježa, hčere bogatašev Palome Josse, ki "razkrinka" hišnico Renee Michel. Obe, tako Paloma kot Renee, namreč skrivata svojo izjemno inteligenco za navideznim oklepom: hišnica namenoma vzdržuje videz neotesanke in prikriva svojo kultiviranost, saj se zaveda, kje v družbi je "njeno mesto", deklica, ki jo imajo vsi za malce omejeno, pa si želi samo pobegniti od površinskega in snobovskega sveta bogatašev, ki se zatekajo k psihoterapiji, nakupovanju pregrešno dragih predmetov, citiranju socialističnih parol in v katerem se bogati študentje - kakršna je Palomina sestra Colombe - oblačijo kot klošarji in govorijo kot mladina iz predmestij.

Ali, kot v nekem trenutku Paloma pove o svoji "svetovljanski" materi: "Moja mama, ki je prebrala Balzaca v celoti in ki citira Flauberta ob vsaki večerji, slednji dan dokazuje, v kolikšni meri je izobrazba prevara brez primere."

Gre za enega tistih romanov, ki jih kar ne morete odložiti, a se nato v to prisilite, da ga ne bi bilo prehitro konec. Pa čeprav se ga drži včasih kar malce zastrašujoča oznaka "filozofski". Eleganca ježa je očarljivo delo, polno zanimivih likov in referenc na druga literarna dela, glasbene in filmske mojstrovine ter slikarstvo.

Avtorica Muriel Barbery, po poklicu profesorica filozofije, razglablja o globokih filozofskih vprašanjih, odnosih med družbenimi razredi in notranjem boju v posameznikih. Pa o Umetnosti in iskanju in pomenu Lepote in da, celo o smislu življenja! Vse skozi besede pripovedovalk Renee in Palome. Njune zapise ločuje drugačna pisava in to, da se je Paloma odločila za zapise v obliki dnevnika - k vsakemu zapisu spada ustrezen haiku -, Renee pa piše v bolj romanesknem slogu.

Življenje obeh junakinj se usodno zasuka in preplete, ko se po smrti enega od prebivalcev v njuno bivališče, razkošno hišo na eni najbolj imenitnih pariških ulic priseli Japonec Kakuro Ozu. Paloma, ki je dotlej načrtovala samomor, potem ko se njene poti prekrižajo z Reneejinimi, spozna, da je morda le vredno še nekaj časa ostati na tem svetu, Renee pa v deklici odkrije svojo sorodno dušo (usodni Japonec pa v hišnici prepozna Lepoto).

Iz pisanja nasploh veje očaranost avtorice nad Japonsko in nad ravnotežjem starodavnega in sodobnega, ki ga je vzpostavila ta od zahodnoevropske tako drugačna civilizacija.

Barberyjeva, ki je aprila v času promocije romana obiskala tudi Slovenijo, trenutno na Japonskem tudi živi in tam piše svoj tretji roman (Eleganca ježa je njeno drugo delo, prvo je bil roman Une Gourmandise), hkrati pa se počasi vrača v Pariz in razmišlja o svojem naslednjem bivališču. Kot smo izvedeli, je velika ljubiteljica francoskega jezika - ta ljubezen ji je skupna z njeno knjižno junakinjo Renee -, piva in jutranjega teka. "Strastno ljubim svoj jezik ... Eden izmed očitkov mojih francoskih bralcev je bil, da so morali ob branju v roke vzeti slovar. Meni pa je bilo to v veselje, kajti kaj je boljšega, kot če se bralec ob knjigi spomni na pozabljene besede ali se jih nauči na novo? Sicer pa ni treba vsega razumeti, tako kot to velja za življenje. Važna je melodija, glasba besed in stavkov," je avtorica odgovorila na vprašanje o pomenu jezika v Eleganci ježa.

Knjiga, ki je v Franciji prvič izšla avgusta leta 2006, je kljub ne ravno lahkotni tematiki postala izjemna prodajna uspešnica, ki so jo doslej prodali v več kot milijon izvodih. Po podatkih z začetka leta 2010 je slovenščina 32. jezik, v katerega je prevedena Eleganca ježa. Do začetka aprila se je število povzpelo že na 41 svetovnih jezikov.

Po knjigi je v režiji Mone Achache nastal tudi film, naslovljen preprosto - Jež (v izvirniku Le herisson). V vlogi Renee se predstavlja Josiane Balasko, kot Paloma nastopa Garance Le Guillermic, Togo Igawa pa je upodobil Kakura Ozuja.