Na neimenovan tropski otok v Tihem oceanu strmoglavi letalo, na katerem je večja skupina britanskih šolarjev, starih med šest in dvanajst let. Otroci ostanejo brez nadzora odraslih, kar se jim, potem ko premagajo prvi strah, za nekaj časa zazdi celo zabavno. Za poglavarja izvolijo svetlolasega Ralpha. Njegov "razumni prišepetovalec" iz ozadja je Pujsek, debelušček z naočniki in astmo. Mesto poglavarja mika tudi Jacka, a se na začetku podredi Ralphu.

Velikanci, kot si pravijo najstarejši fantje, in ficki, torej tisti, ki so stari samo šest, sedem let, se precej hitro prilagodijo življenju na otoku in upajo na čim hitrejšo rešitev. "Moj oče je pri mornarici. Povedal mi je, da ni nikjer več nobenega otoka, ki ga ne bi poznali. Pravi, da ima kraljica veliko zemljevidov in da so na njih narisani vsi otoki na vsem svetu. Zato ima kraljica prav gotovo tudi sliko tegale otoka," fante spodbuja Ralph.

Na njegov in Pujskov predlog na hribu s pomočjo Pujskovih naočnikov zakurijo ogenj, da bi dim opozoril ladje, ki bi morebiti plule v bližini. Fantje ob morju postavijo koče, določijo, kje bo stranišče, in starejši se celo razdelijo na tiste, ki bodo lovili hrano, in tiste, ki bodo skrbeli za ogenj. Najprej se vse zdi kot igra, a ko se med dečke vtihotapi strah pred neznano pošastjo, ki naj bi prežala na njih, začnejo vezi civilizacije popuščati. Jack in njegovi pristaši se vse bolj upirajo Ralphu. Jackova prva skrb je lov prašičev, Ralph pa ves čas misli na to, da mora ogenj vseskozi goreti. Jacku je za ogenj kmalu bolj ali manj vseeno - to ravnodušje pomeni, da si fantje sploh ne želijo, da bi jih kdo rešil?

Dečki, ki jih vse bolj hromi strah pred pošastjo, postajajo vse bolj nasilni in nezaupljivi drug do drugega. Druščina se končno razcepi - skoraj vsi se pridružijo upornemu Jacku, ki jih premami tudi s kosom pečenega mesa. Ko bistri Simon razvozla uganko pošasti in se pozno popoldne vrne v tabor, ga fantje zamenjajo za pošast in pobijejo do smrti. Začne se popolna vojna, v kateri tragično konča tudi Pujsek. Ralph, nekakšen simbol demokracije in civilizacije, na koncu ostane popolnoma sam in Jack se odloči, da je treba tudi njega ubiti in darovati pošasti. Lahko podivjane dečke sploh kaj ustavi ali bodo ponovili neumnosti, ki jih počnejo odrasli? Golding je Gospodarja muh napisal pod vplivom grozot druge svetovne vojne in strahu pred atomsko vojno, ki je visela v zraku po letu 1945. Podobno kot v drugih romanih se je tudi v Gospodarju muh ukvarjal z vprašanjem zla v človeku. Je sploh kateri izmed velikancev spodoben premagati zlo, ki se po Goldingu skriva v vsakem izmed nas?

Alegorični roman Williama Goldinga Gospodar muh (Lord of the Flies) je izšel leta 1954 in kmalu postal kultna knjiga, ki je doživela tudi dve filmski priredbi. Leta 1983 je Golding (1911-1993) za svoj literarni opus dobil Nobelovo nagrado za knjževnost, a nobeno drugo njegovo delo ni ponovilo uspeha in slave Gospodarja muh. In če ste se z romanom v angleščini morda spopadli v srednji šoli in se vam je zdel Goldingov jezik pretežek, se še vedno lahko "odkupite" in roman preberete v slovenščini.

Tina Tarter