Avtor v uvodnem liričnem prizoru predstavi enega izmed dveh izstopajočih protagonistov, potem sledi preskok na osrednjo časovno premico, na kateri poteka glavnina realistično opisanega dogajanja. S prizorom, postavljenim na morsko obalo, se roman tudi konča; v tem je zunanja lupina Agencije podobna tisti iz Zajčevega drugega romana Zguba iz leta 2001. Tudi tam je življenje ob morju predstavljeno kot zatočišče, umik v spokojen svet, ukrojen po željah junakov. Podobnosti med romanoma s tem ni konec. Medtem ko sta bila v Zgubi izmenično na potezi dva mlada protagonista, je Agencija zložena kot natančno dirigirana polifonija, spremljamo namreč kar sedem raznolikih, polnokrvnih in dejavnih junakov in junakinj. Med njimi imata najizrazitejšo vlogo Blaž, nekdanji direktor propadlega pohištvenega podjetja, ki je zdaj po sili razmer postal zavarovalniški agent, in njegova sodelavka Muci, ki jo je vplivni oče napotil na delo prodajne zastopnice, da bi si nabrala dragocene terenske izkušnje za nadaljnjo kariero.

Junakom je skupno delo za zavarovalniško agencijo, za katero pridobivajo stranke po terenu. S to premišljeno odločitvijo si avtor odpre možnost z veliko žlico zajemati iz aktualne družbene resničnosti, kar tudi dobro izkoristi: junake spremljamo pri navezovanju stikov z najrazličnejšimi strankami, ki jih obiskujejo na domovih, jim prodajajo ali skušajo prodati zavarovalne police. Ker prodajalci delajo v parih, je dogajanje še bolj razgibano, dialogi v knjižnem pogovornem jeziku delujejo naravno in prepričljivo. Spremljamo različne prodajne strategije: zapeljevanje strank, ustrahovanje, grožnje, manipulacije, vsem taktikam pa je skupna brezkompromisna osredotočenost na cilj – prodati ne glede na vse, brez pomislekov prodati tudi siromaku, čeprav "produkta" ne potrebuje, si ga ne more privoščiti ali pa ga celo že ima. Rečeno z Noamom Chomskym: dobiček je zanje pred ljudmi.

Zajc je idejo za vezivno tkivo romana, v katerem lahko prepoznamo elemente angažiranega, pikaresknega, razvojnega, erotičnega in tudi fantastičnega žanra, dobil iz "prve roke". Nekaj časa je bil namreč zavarovalniški agent, podobno kot ameriški dramatik David Mamet, ki je delal za nepremičninsko agencijo in temu svetu posvetil dramo Glenngary Glenn Ross. Oba prikazujeta krutost posla, pri katerem so za doseganje cilja dovoljena vsa sredstva. Konflikt v osrčju takšne logike je zastavljen in jasno je, da mora slediti razrešitev.

Preden pokažemo, kakšno je našel Zajc, omenimo še nekaj zunajliterarnih okoliščin, ki so na romanu pustile pečat. Kot pisatelj navaja v dnevniških zapiskih Vstaja zombijev, je Agencijo pisal oziroma končeval med vstajniškim gibanjem od novembra 2012 do junija 2013. To ozadje v delu sicer ne odmeva neposredno, a je prepoznavno. Tako kot se je protestno gibanje iz nasprotovanja korupciji, strankokraciji in političnim elitam izteklo v konstruktivno ustanovitev novih strank, temu zgledu sledi tudi avtor in ponuja ne le kritiko, ampak tudi eno od mogočih rešitev krize, v katero je zabredel povampirjeni kapitalizem. Da gre za roman akcije in dialoga, v katerem prevladuje aktivnostna naravnanost protagonistov, ki odstopajo od značilno pasivnega slovenskega junaka, v spremni besedi z analizo besedja dokazuje profesorica in raziskovalka Vesna Mikolič. Zajc je kot rešitev družbenega konflikta vpeljal zadružništvo in predstavil njegove vrednote: solidarnost, medsebojno pomoč in skrb za okolje. Zadruga Zeleni dvor je v romanu predstavljena kot "otok normalnosti", kjer sredi podivjanega kapitalizma pridelujejo in prodajajo hrano.

Poleg dela za zavarovalniško agencijo junake povezuje tudi Muci. Zaznamuje prav vsakega od njih: je resnično usodna ženska, toda ne pogubna femme fatal, kakršne poznamo v filmu noir, temveč nekakšno angelsko bitje, ki sproži preobrazbo in preobrne tok stvari: agencija se preobrazi v zadružno banko, sama pa ponikne neznano kam, prav tako kot je pred desetletji izginila Blaževa sestra Agata, na katero ga Muci spominja. Čeprav je Muci "sila iz ospredja", generator sprememb, se vse do zadnjega zdi, da glavne tirnice dogajanja obvladujejo mogočne "sile iz ozadja", njen vplivni oče in politika, ki v zasledovanju svojih interesov steguje lovke po agenciji, vidi jo namreč kot orodje za pridobivanje volivcev. V tem pripisovanju vsemogočnosti sferi politike Zajc ponavlja pozicijo iz Zgube, kjer junak, mladi profesor filozofije, zabrede v težave, ker je stopil na prste sinu nekega vplivneža.

Čeprav Agencijo podaja tretjeosebni pripovedovalec, se je avtor neposrednemu opredeljevanju in komentiranju izognil z nekaj izjemami, ki romanu niso v korist. Zadrugo Zeleni dvor skozi Blaževe oči predstavlja tako vzneseno, da kljub simpatijam s samo idejo dobimo vtis, kot da je v roman vložena reklamna brošura. Na podoben način so v besedilo vključeni izdelki znane blagovne znamke, s pomočjo katerih je eden od protagonistov shujšal in se s tem tako rekoč prerodil.

Pod črto lahko sklenemo, da je Lenart Zajc napisal berljiv, dinamičen roman z dobrim ritmom in razvejano, a ekonomično odmerjeno pripovedjo, ki ga je užitek brati.

Urban Tarman; iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS).