Smrt sosedovega psa je za mladega Christopherja neznanka, ki se jo odloči razrešiti, neznanka, ki ga povede v nevarnost, a katere rešitev mu da pomemben življenjski pogum. Christopher namreč za spopadanje z vsakodnevnim življenjem potrebuje več poguma kot morda večina, saj ima Aspergerjev sindrom. Gre za vrsto avtizma, med posledicami katere so, na primer, težave pri socialnem vedenju, pri prepoznavanju čustev, v tujih okoljih, nepoznanih okoliščinah in razmerah.

Umor sosedovega psa je razburljiv začetek zgodbe, ki jo bralci spoznavajo skozi Christopherjeve oči, skozi oči nekoga, ki ima najraje od vsega matematiko in logiko, saj delujeta po določenih, standardiziranih pravilih, nekoga, ki pozna vse države sveta in njihove prestolnice ter vsa primarna števila do 7.075, nekoga, ki ne prenese, da bi se ga dotikali, nekoga, ki ne prenese laži.

Skozi Christopherjevo pripoved lahko spoznamo njegov svet, dobimo vpogled v razmišljanje otroka, ki mu pet mimovozečih rdečih avtomobilov pomeni super dober dan. Spoznamo lahko, kako sta se na življenje z otrokom, ki ima posebne potrebe, odzvala njegova starša, kakšno vlogo v njem igrajo sosedi in kakšno šola. Temu, kdo je pripovedovalec, je prilagojena tudi sama struktura romana, saj je ta pisan v poglavjih, označenih samo s primarnimi števili, v knjigi pa lahko opazimo tudi veliko vizualnega. Christopher namreč ni le zelo vizualni mislec, ki svoje misli najlažje ponazori s kakšnim grafom ali enačbo, temveč svet okoli sebe zaznava na poseben, drugačen način.

Christopher John Francis Boone je izjemno bister otrok, ki pri raziskovanju umora sosedovega psa v maniri enega svojih najljubših literarnih likov, Sherlocka Holmesa, odkrije pravzaprav veliko več kot samo krivca. Vendar njegova odkritja bolj kot njemu samemu na trenutke pretresljivo zgodbo odkrivaju bralcu, ki veliko lažje kot Christopher vzpostavlja povezave med njegovimi posameznimi odkritji. Tako je bralec soočen z zgodbo očeta, ki ostane sam z otrokom s posebnimi potrebami, matere, ki se bori s sprejemanjem otroka, ki ga ne more objeti, z gordijskim vozlom laži, racionalizacij in čustev, ki se porajajo iz vseh teh situacijah. Čeprav Christopher morda niti ne zmore razumeti vseh družinskih skrivnosti, ki jih pri svoji raziskavi odkriva, saj za razumevanje čustvenosti ni vnaprej določljivih pravil, pa se te neposredno tičejo njegovega življenja in življenja njemu najbližjih.

Kljub Aspergerjevem sindromu se mladenič pogumno odpravi na svojo raziskovalno pot, na koncu katere zmagovito spozna, da kljub določenih težavam, ki jih ima, še vedno lahko postane tisto, kar si najbolj želi na vsem svetu - biti znanstvenik. Haddon je v svojem romanu prepletel vrsto življenjskih zgodb, osredinjenih okoli Christopherja, prek katerih bralcem kliče svoj poziv k iskrenosti, in čeprav se zgodba skoraj hollywoodsko srečno konča, pri tem pripovedno ne izgubi vsebine in teže, ki si jo je avtor pridobil skozi svoje sveže, inteligentno in senzitivno pisanje.

Če najraje posežete po knjigah, za katere upate, da vas bodo presenetile, je morda naš tokratni izbor ravno tisto, kar si želite. Tudi če ste bralec, ki prisega samo na nagrajene knjige, vam v tem primeru ni treba iskati drugega čtiva, saj je Haddon za svoj roman med drugim prejel ugledno Whitbreadovo knjižno nagrado. Tako bo edina težava, s katero se boste mogli spopasti, njena dosegljivost, saj Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa trenutno sodi med najbolje izposojane knjige pri nas.