Verjetno prav toliko pa bi se jih strinjalo tudi, da je spoznavanje filozofije študij, ki ni med najbolj zabavnimi ali lahkimi - dokler ni leta 1991 na Norveškem izšlo Gaardnerjevo delo Zofijin svet, ki je po Evropi in ZDA postalo velika uspešnica. Po njem segajo tako tisti, ki so jim od srednješolskih ur filozofije ostali le megleni spomini, kot tisti, ki Platona, Descartesa in Kanta spoznavajo prvič. V številnih šolah so namreč delo, ki ga je napisal filozof in učitelj tega predmeta, sprejeli za uradni učbenik na srednjih šolah.

Razloga za odločitev ni težko najti, saj je Gaardner ustvaril delo, ki povzema misli treh tisočletij, obenem pa je pripoved dovolj napeta, da tudi tisti, ki se v filozofiji ne počutijo kot ribe v vodi, z zanimanjem sledijo v začetku dela še ne 15-letni učenki Zofiji, katere svet zamajejo skrivnostna pisemca in nato tečaj filozofije, ki k njej prihaja po pošti.

Čeprav avtor začenja z Goethejevim citatom, da mora tisti, ki si ne zna dati obračuna o tri tisoč letih, "iz dneva v dan živeti v usta iz rok, neuk, za luno", pa obenem ne pozablja, kaj je temelj filozofije čudenje. Pravi filozof se nenehno čudi in nič ne jemlje kot samo po sebi umevno, se Zofija pouči v začetnem tečaju filozofije, in prav to je lahko tudi spodbuda vsem, ki bi se jim filozofija lahko zdela preveč abstraktna in zapletena, da bi se ukvarjali z njo.

Kdo sem? Od kod prihajam? Od kdaj je svet? - to so vprašanja, ki Zofijo popeljejo v svet filozofije, vprašanja, s katerimi naj bi se ukvarjal ne le vsak filozof, ampak vsaj kdaj tudi vsak človek. Ko spodbudi njeno domišljijo in razmišljanje, ko jo pripravi do tega, da razmišlja o vprašanjih, ki si jih še ni postavila, jo sprva neznani učitelj pripravi do tega, da misli s svojo glavo, nato pa jo pouči o prepričanjih priznanih filozofov.

Dopisni tečaj filozofije, ki se ga vede ali nevede udeležuje tudi vsak bralec, se začne z miti in legendami ter pojasnilom, zakaj so se ti sploh razvili in zakaj v njih ne gre iskati globljih resnic. Zofija in bralci nato odpotujejo v staro Grčijo, kjer se najprej seznanijo z naravoslovnimi filozofi in njihovimi prepričanji, kmalu pa so že na vrsti klasični filozofi, kot so Platon, Aristotel in Sokrat.

Bralci se na več kot 500 straneh spoznajo z najpomembnejšimi filozofskimi prepričanji v človeški zgodovini, vključno s Freudom in sodobnimi idejami. Osnovne ideje povzema že kazalo, ki opominja, kako je Aristotel opozarjal, da je najpametnejši tisti, ki ve, da nič ne ve, kako je Spinoza učil, da Bog ni mojster lutkar, kako je Kant pravil o zakonu morale v vsakem človeku, kako je Kierkegaard opozarjal, da Evropi grozi polom, in kako je Darwin življenje okoli sebe opazoval skozi prizmo evolucijske teorije.

Po izletu v Zofijin svet ne bi skorajda nihče več mogel reči, da je filozofija dolgočasna ali zapletena. Prav vsak je lahko filozof, le ne sme se zavleči globoko v kožuh belega zajčka in tam spati, ampak mora ostati čuječ in se čuditi življenju - in njegovi lepoti, opominja Jostein Gaarder.