Zgodovinarski kolegi so se na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Inštitutu za novejšo zgodovino s t. i. Cvirnovim dnevom spomnili na pred desetletjem umrlega kolega, zgodovinarja, profesorja in mentorja prof. dr. Janeza Cvirna, ki je pustil za sabo obsežen opus najrazličnejših tem slovenske politične, socialne in kulturne zgodovine 19. stoletja.

Sorodna novica Slovo profesorja Janeza Cvirna, ki je znal približati zgodovino vsem

Velik del njegove profesionalne osredinjenosti je zavzelo raziskovanje parlamentarizma v preteklosti, še posebej dela slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu. In čeprav je nasploh slovensko zgodovinopisje v zadnjih tridesetih letih pokazalo precej zanimanja za raziskave slovenskih parlamentarnih izkušenj v preteklosti, se je po besedah zgodovinarja dr. Jureta Gašpariča z Inštituta za novejšo zgodovino prav Cvirn tega fenomena lotil najbolj prodorno. "Med prvimi je uveljavil prepričanje, da je za celovito razumevanje političnih procesov v njihovo analizo nujno vključiti kulturno zgodovino ter zgodovino praks v vsej njihovi večplastnosti. Tako je analiziral fenomen plačevanja poslancev, značaj njihove imunitete, jezik obravnav, poslovniške prakse in še mnogo drugega." Prav tako je prvi napisal celovit pogled na delo slovenskih poslancev na Dunaju, saj je zagovarjal stališče, da je treba dognanja s slovenskega prostora vpenjati v širše kontekste.

Ena izmed najbolj temeljnih ponazoritev njegove monografije Dunajski državni zbor in Slovenci je po Gašparičevih besedah spoznanje, da avstro-ogrska monarhija ni razpadla zaradi prepozne politične demokratizacije in da na področju parlamentarizma ni bilo vse narobe. "Jasno je pokazal, da je negativna oznaka avstrijskega parlamentarizma v literaturi posledica žalostnega konca monarhije in parlamentarizma. Podobno je bilo tudi v primeru Jugoslavije – ko je ta razpadla, je bilo naenkrat z njo vse narobe."

Na te njegove besede je spomnil tudi dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino in citiral Cvirnovo trditev: "Kadar umre neki človek, se držimo tistega načela o mrtvih vse dobro, ko propade neka država, pa je postopek popolnoma drugačen." Čeprav je bil Cvirn predvsem politični zgodovinar, se ni oklepal enega zgodovinopisnega polja, ampak je uporabljal različne pristope, predvsem pa je razumel vsakdanje življenje kot pomemben in neločljivi del politične sfere, je spomnil Zajc. In v njegovi naraciji je bil po ugotovitvah Marka Zajca vedno človek. "Človek, ki je iz mesa in krvi, a je hkrati tudi politično bitje. Politika, ki jo slika Cvirn, ni nekaj pompoznega, ne obstaja brez mesa in krvi. Zato je njegovo zgodovinopisje tako privlačno, hkrati pa omogoča identifikacijo in premerjanje na mnogih ravneh, kar dela tudi deset let po njegovi smrti njegovo zgodovino vedno znova in znova aktualno."

Sorodna novica Politiki so v preteklosti svoje interese uveljavljali tudi z ragljami

"Vsak ima enega profesorja, ki bo za zmeraj njegov najboljši profesor"

Veliko raziskovalne pozornosti je namenil fenomenom, ki so veljali za obrobne – alkoholizem, cenzura, homoseksualnost, poroke in ločitve, dvobojevanje, pretepi. So pa to teme, ki so za splošno bralstvo zagotovo privlačnejše. In Cvirn je s somišljeniki našel način, kako jih ponuditi širšemu občinstvu – ustanovili so revijo Zgodovina za vse – vse za zgodovino. Nekaj časa ji je urednikoval, v treh desetletjih pa se je dobro usidrala v historiografskem prostoru. "Čez vsa ta leta je dobro vidno, kakšen vpliv je imel. Teme, ki so bile obdelane v njej v 90. letih, predvsem pa narativ in uporabljene zgodovinske metode, so bile eni od temeljev te veje zgodovinopisja," je prepričan trenutni urednik zgodovinar in direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. "Že sam naslov revije Zgodovina za vse odraža, da je usmerjena širšemu bralstvu in se vrača k pripovedništvu, a skozi znanstvene metode. Ta revija je bil vedno odprta za mlajše, tudi marsikdo od nas je svoje prve članke objavil tukaj. Zato je pomembna stopnica v kariernem razvoju," je dodal.

In prav odpiranje prostora za mlade bodoče zgodovinarje je bila Cvirnova velika odlika. "Govoriti o Janezu Cvirnu je za vse nas, ki smo z njim delali, zelo čustvena zadeva. Predvsem zato, ker je bil človek, ki je povezoval, ki nam je pomagal. Vsak ima enega profesorja, ki bo za zmeraj njegov najboljši profesor, in to je bil za nas Cvirn. Povezoval je zelo različne ljudi, in kot je povedal Rok Strgar, smo se pogovarjali predvsem o zgodovini in zgodovinopisju. To je počel z izrednim zanimanjem, ob tem pa je bil zelo strokoven, vedno nas je presenetilo, kaj vse je prebral. Pogovarjali smo se o pomembnih stvareh," se je spominjal Marko Zajc.

Raziskovalno se je vračal na njemu ljubo Spodnjo Štajersko

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval od leta 1991, predtem je bil zaposlen v Zgodovinskem arhivu in Pokrajinskem muzeju Celje. "To, da je prihajal iz Celja in se najprej formiral kot arhivist ter imel prva profesionalna leta priložnost zelo poglobljeno študirati zgodovinske vire, hkrati pa njegove osebne lastnosti, kot so avtonomija in življenje s svobodomiselnostjo, je ustvarilo akademsko okolje, raziskovalno kulturo in ozračje, znotraj katerega je bilo mogoče misliti preteklost ter tudi predstaviti rezultate lastnih raziskovanj brez določenih okvirov zapovedanega, prepovedanega in dovoljenega. Z njim si na področju zgodovinopisja in preteklosti lahko debatiral o marsičem, predstavil svoja videnja in interpretacije. Če si jih bil zmožen argumentirati, jih je sprejel. Če se z njimi ni strinjal, je to tudi povedal, a je tudi povedal, zakaj. V takem okolju je bilo veselje raziskovati in ustvarjati zgodovino," je povzel eden od pobudnikov Cvirnovega dneva dr. Jernej Kosi z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

Že v času, ko je profesionalno deloval v Celju, je začel pionirsko raziskovalno delo na področju slovensko-nemških, mednacionalnih odnosov v Celju. S tem je po besedah direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Toneta Kregarja ustvaril temelj, s katerega so potekale vse nadaljnje raziskave na to temo: "Ta njegov raziskovalni potencial, inovativnost in predvsem absolutna predanost zgodovini in zgodovinopisju je kmalu rezultirala v tem, da je bil povabljen na ljubljansko filozofsko fakulteto, kjer je nadaljeval svojo kariero znanstvenika in odličnega pedagoga." V Celju so po njegovi smrti po njem poimenovali tudi ulico.

Sorodna novica Ko je bilo treba prvič sesti v šolske klopi, mrtve pa so pokopavali v rjuhah

Cvirnova šola

Glede na številne mlade zgodovinarje, ki so svojo profesionalno pot začeli ravno pod njegovim mentorstvom, bi lahko rekli, da se je v dobrih dvajsetih letih njegovega pedagoškega dela na ljubljanski in tudi mariborski univerzi razvila t. i. Cvirnova šola. "Stkal je številne profesionalne in prijateljske vezi z raziskovalci tega zgodovinskega obdobja. Bil je dejavnik, ki je pritegnil judi in pomagal pri izpeljavi novih idej," je poudaril tudi direktor Inštituta za novejšo zgodovino dr. Andrej Pančur.

Jernej Kosi pa je prepričan, da "če obstaja Cvirnova šola, jo zaznamujejo odprtost, pripravljenost na dialog in utemeljenost na primarnih virih. Kar je v svoji karieri naredil, je še zmeraj relevantno, hkrati je njegov pristop spodbudil mlajše, ki so nadgradili njegovo raziskovanje in odkrili tudi kaj svojega. To je dediščina, ki ostaja tudi po vseh teh letih."

Toda Cvirn po besedah Marka Zajca ne bi bil zadovoljen, če bi ga le hvalili, saj je bil zelo skromen. "Zanj je bila zgodovina pomembna, ker jo moramo poznati kot tako. Danes pa moramo zgodovinarji zaradi mednarodnega povezovanja in različnih projektov razmišljati tudi o tem, zakaj nekaj raziskujemo, kaj bomo iz tega povlekli, kaj nam bo to povedalo o današnjih časih in družbenih razmerjih. Njega to ni tako zanimalo, zato se včasih sprašujem, kako bi se znašel v času današnjega zgodovinskega raziskovanja, ko moramo vedno več pisati za občinstvo, ki ni seznanjeno s specifikami našega prostora in časa, hkrati pa so v mednarodnih revijah zelo rigorozne zahteve. Ob tem lahko včasih izgubimo veselje in zavedanje, ki ga je gojil Cvirn, da je pomembno raziskovanje zaradi zgodovine same."