Detajl prvotne ograje, ki je na ogled na razstavi z naslovom Wagnerjeva ograja na Solkanskem mostu. Foto: Goriški muzej/Katarina Brešan
Detajl prvotne ograje, ki je na ogled na razstavi z naslovom Wagnerjeva ograja na Solkanskem mostu. Foto: Goriški muzej/Katarina Brešan

Deli litoželezne secesijske ograje so na ogled z nekaterimi načrti in vsemi besedili o njenem nastanku, izdelovalcih in materialih, iz katerih je bila izdelana. "Izjemno sem zadovoljen tudi zato, ker je sad mojega raziskovalnega dela le ugledal luč. Razstava v vsem razkošju le pokaže, kaj se je nekoč nahajalo na Solkanskem mostu," je v izjavi ob petkovem odprtju razstave dejal Gorazd Humar, ki se z mostom in njegovo zgodovino že dolgo ukvarja in je o njem leta 1996 napisal prvo obširno knjigo.

Sorodna novica Potapljači iz Soče potegnili dele Wagnerjeve ograje s Solkanskega mostu

Ključ do spoznanja: enaka ograja na Dunaju
Humar je poznal dele mostu, ki so jih potapljači iz novogoriškega Društva za podvodne aktivnosti Soča že leta 1999 potegnili z dna Soče. Humar pa je nato lani pri preučevanju in pripravi strokovnih vsebin prišel do spoznanja, da je bila ograja Solkanskega mostu enaka tisti, ki jo je Wagner postavil v središču Dunaja na eni od linij mestne železnice, ki jo je med drugim projektiral tudi Jože Plečnik.

Najverjetneje edina ograja tega tipa zunaj Dunaja
"Imam tudi kopijo originalnih načrtov Solkanskega mostu, na katerih se vidi, kakšna je bila ograja," je še povedal. Njegovo ugotovitev o avtorstvu ograje so nato potrdili tudi drugi strokovnjaki. "Po doslej znanih podatkih je ograja, ki je bila najdena v reki Soči, edina ograja tega tipa, ki so jo odkrili zunaj Dunaja. To pomeni, da je imel Solkanski most s postavitvijo te ograje poseben pomen, bil je ponos avstrijskega gradbenega inženirstva," je še dejal.

Ostanke secesijske ograje izvlekli iz Soče (januar 2022)

Solkanski železniški most je ob odprtju leta 1906 zaradi svoje velikosti in elegance vzbudil zanimanje po vsem svetu. Še danes velja za most z največjim kamnitim lokom na svetu.

Dunajski arhitekt Otto Wagner (1841–1918), začetnik in gonilna sila dunajske secesije, novega arhitekturnega sloga, ki je zaznamoval evropsko arhitekturo na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Foto: Wikipedia Commons
Dunajski arhitekt Otto Wagner (1841–1918), začetnik in gonilna sila dunajske secesije, novega arhitekturnega sloga, ki je zaznamoval evropsko arhitekturo na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Foto: Wikipedia Commons

Otto Wagner je bil leta 1894 pred največjim projektom dotlej, saj so mu zaupali celostno urbanistično in arhitektonsko ureditev dunajske mestne železnice. S sodelavci je izrisal več tipov ornamentirane in dekorirane železne ograje, ki se je ujemala z drugimi objekti mestne železnice, izdelanimi v secesijskem slogu. Ograja z motivi lovorjevih vencev še danes krasi središče Dunaja.

Nemara na poti do stalnega ogleda
Razstava Wagnerjeva ograja na Solkanskem mostu bo v Goriškem muzeju (v Vili Bartolomei v Solkanu) na ogled najmanj do konca tega leta. A jo bodo verjetno podaljšali oziroma bo dobila celo stalno mesto, saj bo zagotovo požela veliko zanimanja med obiskovalci v času Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2025, je povedala soavtorica razstave Ines Beguš iz Goriškega muzeja.