Henri Cartier-Bresson je bil prepričan, da je anonimnost bistvena za njegovo delo. Foto: EPA
Henri Cartier-Bresson je bil prepričan, da je anonimnost bistvena za njegovo delo. Foto: EPA
Henri Cartier-Bresson
Henri Cartier-Bresson, 6. aprila 1974. Foto: EPA
Henri Cartier-Bresson,
Henri Cartier-Bresson je bil za svoje delo večkrat nagrajen, med drugim z veliko državno nagrado za fotografijo, ki jo podeljuje francosko ministrstvo za kulturo. Foto: EPA
Henri Cartier-Bresson
Henri Cartier-Bresson je bil eden od ustanoviteljev fotografske agencije Magnum Photos. Foto: EPA

"Vse življenje sem se trudil, da bi bil neznan, da bi se lahko izgubil v množici in bi lahko le nemoteno opazoval," je nekoč dejal francoski fotograf, ki velja za očeta sodobne dokumentarne fotografije in enega od pionirjev t. i. ulične fotografije. Leta 1947 je z Robertom Capo, Davidom Seymourjem in Georgeem Rodgerjem ustanovil slovito fotografsko agencijo Magnum Photos, ki jo je pozneje zapustil.

Henri Cartier-Bresson, ki se je leta 1908 rodil v francoskem mestu Chanteloupu, se je sprva usmeril slikarstvo. V zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja so ga prevzemali pogledi nadrealistov, med letoma 1927 in 1928 pa je slikarstvo študiral pri kubističnem slikarju Andreju Lhotu.

Prve fotografije je posnel leta 1931 na pustolovščini v Slonokoščeni obali, fotografsko kariero pa začel v Vzhodni Evropi in Mehiki, kamor je leta 1934 odpotoval z etnografsko odpravo. Leta 1935 je preživel v ZDA in se posvetil filmu, fotografijo pa začasno opustil. Med letoma 1936 in 1938 je v Franciji kot asistent sodeloval z režiserjem Jeanom Renoirjem. V tem času je delal tudi za dnevnik Le Soir in posnel dokumentarec Zmaga življenja.

Portreti francoskih umetnikov
V času druge svetovne vojne je bil med letoma 1940 in 1943 v nemškem ujetništvu, od koder je pobegnil in se pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. V tem času je ovekovečil podobe velikih francoskih umetnikov Henrija Matissa, Pierra Bonnarda, Georgesa Braqua, Georgesa Rouaulta, Camilla Claudela in drugih ter okupacijo in osvoboditev, ki jo je dočakal v Parizu.

Prvi zahodni fotograf, ki smel slikati Sovjetsko zvezo
Prehod štiridesetih v petdeseta leta je preživel na Vzhodu, v Indiji, na Kitajskem in v Indoneziji, po letu 1952 je deloval v Evropi. Bil je prvi zahodni fotograf, ki je leta 1954 dobil dovoljenje za vstop v Sovjetsko zvezo. V poznih petdesetih letih in do leta 1966 je deloval na Kitajskem, Kubi, v Mehiki, Kanadi, Indiji in na Japonskem.

Leta 1966 je zapustil agencijo Magnum Photos in naslednje leto realiziral študijo Človek in stroji (L'Homme et la Machine). Po letu 1968 se je vrnil k svojim začetkom – znova ga je prevzelo slikanje in risanje, zato je začel fotografijo opuščati. Leta 1970 se je z razstavo En France predstavil v pariškem razstavišču Grand Palais in priobčil dva dokumentarca za CBS News. Med številnimi nagradami je leta 1981 prejel veliko državno nagrado za fotografijo, ki jo podeljuje francosko ministrstvo za kulturo.

"Neutrudni lovec trenutkov" je veljal za enega izmed najbolj nadarjenih umetnikov svoje generacije. Posnel naj bi 700 tisoč črno-belih fotografij, bil je soustanovitelj znamenite fotografske agencije Magnum in izumitelj pojma odločilni trenutek (l'instant decisif). Kot fotograf je imel neverjetno sposobnost, da je bil ob pravem času na pravem mestu. "Da nastajajo fotografije s fotoaparatom, je iluzija. Ustvarjene so z očmi, srcem in glavo," je poudarjal.

Cartier-Bressonovo fotografijo smo imeli priložnost videti tudi v Ljubljani: po njegovem opusu so se sprehodili leta 2002 v Cankarjevem domu.